Pravilnik o specializacijah zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 37-1613/2004, stran 4484 DATUM OBJAVE: 15.4.2004

VELJAVNOST: od 30.4.2004 / UPORABA: od 30.4.2004

RS 37-1613/2004

Verzija 7 / 7

Čistopis se uporablja od 11.5.2024 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 17.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 11.5.2024
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
1613. Pravilnik o specializacijah zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev
Na podlagi drugega odstavka 68. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 26/92 – popr., 45/94 – odl. US, 37/95, 8/96, 59/99 – odl. US, 90/99, 98/99 – ZZdrS, 31/00, 36/00 – ZPDZC, 45/01, 86/02 – ZOZPEU, 135/03 – odl. US in 2/04) izdaja minister za zdravje
P R A V I L N I K 
o specializacijah zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa vrste, trajanje in vsebino specializacij zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki imajo izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, visoko strokovno ali višjo izobrazbo (v nadaljnjem besedilu: specializanti), pogoje in postopke odobritve ter potek specializacije, imenovanje izpitne komisije in način opravljanja specialističnega izpita.
Ta pravilnik se ne uporablja za zdravnike, doktorje dentalne medicine in magistre farmacije.

2. člen

Specializacija je posebna oblika strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja, ki je potrebna za opravljanje zahtevnejših nalog na posameznih ožjih strokovnih področjih zdravstvene dejavnosti.
Potrebe po specializacijah v mreži javne zdravstvene službe vodi Ministrstvo za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) na podlagi podatkov, ki mu jih izvajalci javne zdravstvene službe, poklicne zbornice in strokovna združenja posredujejo do konca oktobra za naslednje leto.

3. člen

Specializacija traja najmanj eno leto in največ štiri leta.
Specializacija, ki traja štiri leta se lahko na predlog glavnega mentorja skrajša za največ šest mesecev.

4. člen

Specializacija obsega pridobivanje teoretičnih znanj in praktično usposabljanje v skladu s programom specializacije in se zaključi s specialističnim izpitom.

5. člen

Vrste, programe specializacij in njihovo trajanje ter potrebno dobo opravljenega dela v zdravstveni dejavnosti določi minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister) v sodelovanju s pristojnimi strokovnimi združenji ter pristojnimi razširjenimi strokovnimi kolegiji in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
V programu specializacije se določi:

-

vsebina in trajanje posameznih delov specializacije,

-

obseg znanja in veščine ter druge zahteve, ki jih mora specializant osvojiti do zaključka specializacije.
Program posamezne specializacije se kreditno ovrednoti pri nacionalnem organu za akreditacijo visokošolskih programov.

6. člen

Specializacija se opravlja v enem ali več zdravstvenih zavodih in pri zasebnih zdravstvenih delavcih, ki jih v skladu s pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi ali zasebni zdravstveni delavci za izvajanje programov pripravništva, sekundariata in specializacije (Uradni list RS, št. 25/93, 2/99, 98/99 – ZZdrS in 110/00), pooblasti minister, tako da ima specializant zagotovljeno možnost za pridobivanje potrebnega obsega znanja in veščin določenega ožjega strokovnega področja zdravstvene dejavnosti.

II. ODOBRITEV SPECIALIZACIJE

7. člen

Specializacija se lahko odobri specializantu, ki je opravil strokovni izpit in potrebno dobo dela v zdravstveni dejavnosti v skladu s programom specializacije.

8. člen

Specializacijo odobri ministrstvo na predlog delodajalca, kjer je specializant zaposlen, če gre za specializanta, ki ni zaposlen, pa na njegov predlog.
Vlogi iz prejšnjega odstavka je potrebno priložiti dokumentacijo, iz katere je razvidno, da specializant izpolnjuje pogoje za odobritev specializacije iz prejšnjega člena in predlog programa specializacije.

9. člen

V odločbi o specializaciji ministrstvo določi vrsto specializacije, začetek in glavnega mentorja.
Odločba iz prejšnjega odstavka se pošlje specializantu, delodajalcu oziroma zasebnemu zdravstvenemu delavcu, pri katerem bo specializant v delovnem razmerju, in glavnemu mentorju.
Specializant prejme poleg odločbe tudi "List specializanta", ki vsebuje bistvene podatke o specializantu in poteku specializacije in je v prilogi tega pravilnika.

10. člen

Na podlagi odločbe iz prvega odstavka prejšnjega člena skleneta specializant in delodajalec pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih.

11. člen

Ministrstvo vodi evidenco odobrenih in opravljenih specializacij.

III. MENTORSTVO

12. člen

Glavni mentor je odgovoren za podrobno določitev posameznih delov specializacije na podlagi programa specializacije ter za spremljanje in pravilno izvajanje celotne specializacije.
Posamezne dele specializacije vodijo, spremljajo in nadzorujejo neposredni mentorji, ki jih določi glavni mentor.
Ministrstvo za vsako specializacijo med glavnimi mentorji za dobo štirih let imenuje nacionalnega koordinatorja specializacije in njegovega namestnika. Naloge nacionalnega koordinatorja specializacije so:

-

sodelovanje z glavnimi mentorji pri pripravi poteka kroženja specializanta in ocenjevanja znanja specializanta,

-

pregled lista specializanta po zaključeni specializaciji in priprava predloga sestave izpitne komisije za izvedbo specialističnega izpita, če posamezna specializacija nima pristojnega strokovnega združenja,

-

pregled predloga programa specializacije posameznega kandidata za specializacijo, na poziv ministrstva,

-

druge naloge, ki zagotavljajo ustrezen razvoj specializacije (npr. sodelovanje pri pripravi predlogov sprememb programov specializacije v skladu z napredkom stroke).
Stroške za delo nacionalnega koordinatorja s posebnim sklepom določi minister. Pravice porabe za kritje stroškov so zagotovljene na proračunski postavki ministrstva.

13. člen

Naloge glavnega mentorja so:

-

razporeja specializante na dela in naloge v skladu s programom specializacije,

-

usklajuje in nadzira potek specializacije,

-

organizira skupinsko obravnavo strokovnih vprašanj,