TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

"Protispisnost" obstaja le, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri povzemanju vsebine listin oziroma izpovedbe prič, torej takrat, ko je sodišče dokazom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče te dokaze napačno dokazno tolmači (jim pripiše napačni dokazni pomen). V tem primeru gre lahko le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Omenjena kršitev postopka tudi ni podana, če se v utemeljitev svoje ugotovitve sodišče na dokaz sploh ne sklicuje ali če je določeno dejstvo ugotovilo drugače, kot izhaja iz listine oziroma izpovedbe priče. V teh primerih gre za dokazno oceno, ne pa za "protispisnost".

Bistvo presoje, ali je zaradi neskladja razlogov podana absolutna bistvena kršitev glede sestave odločbe, je v testu, ali ima sodba takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti.

Kadar med samima pogodbenikoma ni spora, da določena parcela ni bila predmet pogodbe, zapis tudi te parcele v pogodbi kot zapis njune pogodbene volje ne more povzročiti, da pogodba v tem delu nastane. Zunanji izraz pogodbene volje, ki pa je dejansko ni bilo, je sicer omogočil zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice na sporni parceli in je tožena stranka postala formalni zemljiškoknjižni lastnik, ne pa dejanski. Takšna vknjižba je materialnopravno neveljavna, ker do takega pravnega posla sploh ni prišlo.