Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku...

1360. Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Črnivec (Peračica) – Podtabor

Na podlagi prvega odstavka 46. člena, v zvezi s tretjim odstavkom 170. člena in prvim odstavkom 171. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Črnivec (Peračica) – Podtabor

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga za lokacijski načrt)

S to uredbo, se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, sprejme lokacijski načrt za avtocesto na odseku Črnivec (Peračica) – Podtabor (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelalo podjetje Domplan, d.d., Kranj, pod številko projekta UD/332-63/99, v januarju 2003.

2. člen

(vsebina lokacijskega načrta)

Lokacijski načrt določa mejo območja urejanja, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, dinamiko izvajanja posegov, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem uredbe.

3. člen

(sestava lokacijskega načrta)

Lokacijski načrt iz 1. člena te uredbe vsebuje tekstualni in grafični del.

Tekstualni del lokacijskega načrta vsebuje:

a)

uredbo o lokacijskem načrtu;

b)

obrazložitev lokacijskega načrta:

-

obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,

-

opis funkcije območja,

-

opis prometno tehničnih rešitev,

-

opis ureditev komunalno energetske infrastrukture,

-

opis prostorskih rešitev po posameznih področjih,

-

oceno stroškov,

-

etape izvajanja,

-

seznam parcel v območju lokacijskega načrta;

c)

seznam parcel s podatki o lastništvu;

d)

tehnične elemente za zakoličenje s koordinatami točk;

e)

soglasja in mnenja pristojnih organov in organizacij.

Grafični del lokacijskega načrta vsebuje:

-

prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije v merilu 1:1000 000,

-

prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Kranj (za območje Občine Naklo) in Radovljica v delu, ki je v nasprotju z lokacijskim načrtom v merilu 1:5000,

-

pregledno karto v merilu 1:5000,

-

ureditveno situacijo v merilu 1:1000,

-

zbirnik komunalnih naprav v merilu 1:1000,

-

karakteristični prečni profil v merilu 1:100,

-

vzdolžni profil v merilu 1:5000/500,

-

načrt gradbenih parcel na DKN v merilu 1:2000,

-

situacijo na uradnem katastrskem načrtu v m 1:2880,

-

tehnične elemente za zakoličenje.

II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA

4. člen

(ureditveno območje po parcelah)

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:

a)

območje cestnega sveta z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami:

-

k.o. Brezje:

1027/1, 1022, 1027/2, 1031, 874/3, 876/1, 876/2, 876/3, 876/5, 877/3;

-

k.o. Ljubno:

1017/1, 1018/1, 1020/1, 1020/3, 1026, 1085, 1086/1, 1087/1, 1089/2, 1132/2, 1133/1, 1133/2, 1134/2, 1139/2, 1140/2, 1154, 1160, 1167, 1172, 1173, 1174, 1175, 1176, 671/2, 672/2, 673/2, 674/2, 675/2, 676/2, 677/2, 678/2, 679/2, 680/2, 688, 689, 692, 693/1, 693/2, 694, 695, 696, 713/2, 714/2, 715/1, 715/2, 716/1, 716/2, 716/3, 717/2, 717/3, 718/2, 719/2, 720/2, 721/1, 721/2, 800/2, 801/2, 802/2, 805/2, 806/2, 807/2, 810/2, 811/2, 814/2, 815/2, 818/2, 819/2, 822/3, 823/2, 826/2, 827/2, 830/2, 831/2, 834/2, 835, 836/2, 849/2, 850/1, 851/1, 852/1;

-

k.o. Podbrezje:

1009/1, 1009/2, 1012, 1013/1, 1013/2, 1014/1, 1014/2, 1015, 1016/1, 1018, 1534/1, 1534/2, 1579/1, 1579/2, 1658, 1671/1, 1675/1, 1010, 1676;

b)

območje prestavitve, novogradnje in ureditve energetskih naprav, ki jih zahteva gradnja avtocestnega odseka:

-

k.o. Ljubno:

216, 215/2, 215/1, 1024, 1025/2, 1025/1, 1157.

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega tudi območje predorskih cevi pod parcelami:

-

k.o. Ljubno:

210/2, 209/2, 1087/2, 1025/2, 1025/1, 1021/2, 1020/3, 1157, 1154, 1024, 1023, 1022.

III. FUNKCIJA OBMOČJA

5. člen

(funkcija območja)

Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:

-

območje izključne rabe avtoceste z vsemi ureditvami (deviacija poti, podvoz, viadukti, predor),

-

območje ureditev obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,

-

območje prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav,

-

območje okoljevarstvenih ukrepov.

IV. PROMETNO–TEHNIČNI POGOJI UREJANJA OBMOČJA

6. člen

(trasa avtoceste)

Avtocesta se izvede kot štiripasovnica z odstavnima pasovoma na celotnem poteku. V prvi gradbeni fazi se v trasi južnega smernega pasu avtoceste ohranijo obstoječi viadukti Peračica, Ljubno in Lešnica ter predor Ljubno v obstoječem profilu, ki je brez odstavnega pasu. V drugi gradbeni fazi pa se tudi na vseh treh viaduktih in predoru uredi profil z odstavnim pasom.

Vertikalni in horizontalni elementi odseka avtoceste Peračica–Podtabor so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 120 km/h.

Trasa avtoceste v pretežni meri sledi poteku obstoječe hitre ceste, ki je bila grajena z ugodnimi trasnimi elementi (polmer krivine 2000 m), pri razdvojitvi skupnega poteka obeh smernih pasov v ločen potek zaradi razdvojenega poteka v predorih je pri severnem smernem pasu avtoceste horizontalna krivina zmanjšana na 1500 m.

Minimalni vertikalni radij je 11000 m, maksimalni vzdolžni sklon pa 4%.

Dolžina trase je 2,44 km. Projektirani normalni prečni profil znaša 27,70 m, in sicer 4 vozni pasovi po 3,75 m, 2 odstavna pasova po 2,50 m, srednji ločilni pas 3,20 m, 2 robna pasova po 0,50 m, 2 koritnici po 0,75 m in dve bermi po 1,00 m.

Trasa avtoceste se začne s km 28+780, na koncu odseka Vrba–Črnivec (Peračica). Za južni smerni pas avtoceste se uporabi obstoječi koridor hitre ceste H1. Obstoječi viadukti Peračica, Ljubno, Lešnica in predor Ljubno na južni smerni polovici bodoče avtoceste se ohranijo do začetka izgradnje druge gradbene faze.

Severni smerni pas je na območju prečkanja globeli Peračica in v predoru Ljubno vzporeden poteku južnega smernega pasu in od njega oddaljen za približno 40 m (merjeno med osmi oziroma sredinami cestišč). Po izhodu iz predora Ljubno se, po viaduktu Ljubno, severni smerni pas avtoceste približa južnemu smernemu pasu, in v skupni potek z južnim smernim pasom preide pri podvozu poljske poti na sredini Ljubenskega polja, nato se nadaljuje čez viadukt Lešnica in konča v km 31+220, kjer se priključi na odsek Podtabor–Naklo.

7. člen

(objekti)

Na severnem smernem pasu avtoceste se zgradi naslednje objekte:

1.

viadukte:

-

viadukt 6-1 Peračica od km 28 + 785 do km 29 + 158,55, dolžina 375,55 m, širina 14,22 m,

-

viadukt 6-2 Ljubno od km 29 + 500 do km 29 + 833,80, dolžina 335,80 m, širina 14,22 m,

-

viadukt 6-3 Lešnica od km 30 + 744,50 do 30 + 932, dolžina 189,50 m, širina 14,00 m;

2.

predor:

-

predor 8-1 Ljubno od km 29 + 160 do km 29 + 433, dolžina 27,00 m, širina 12,90 m;

3.

podvoz:

-

podvoz 3-1 lokalne poti v km 30 + 314,7, dolžine 6.00 m, širina 13,81 m.

Na južnem smernem pasu avtoceste se zgradi naslednje objekte:

1.

viadukte:

-

viadukt 6-4 Peračica, rekonstrukcija obstoječega objekta, dolžina 378,85 m, širina 14,22 m,

-

viadukt 6-5 Ljubno, rekonstrukcija obstoječega objekta, dolžina 108,45 m, širina 14,22 m,

-

viadukt 6-6 Lešnica, rekonstrukcija obstoječega objekta, dolžina 189,10 m, širina 13,72 m;

2.

predor:

-

predor 8-2 Ljubno, rekonstrukcija obstoječega, dolžina 252,46 m, širina 12,90 m;

3.

podvoz:

-

podvoz 3-2 lokalne poti, dolžine 6,00 m, širina 14,09 m.

8. člen

(deviacija poti)

Zaradi izgradnje avtoceste se izvede deviacija makadamske poljske poti, ki s podvozom pod hitro cesto zagotavlja dostopnost območja severno od današnje hitre ceste. Pot se poglobi in preuredi. Takoj po izhodu iz podvoza se pot razcepi na dve poti. Dolžina deviacije zahodnega kraka poti je 70 m, vzhodnega pa 35 m, normalni prečni profil je 5.00 m in obsega 2,90 m vozišča, 1,05 m enostransko muldo in 1,05 m enostransko bankino. Višina podvoza (svetli profil) je 4,20 m.

V. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

9. člen

(oblikovanje objektov in ureditev ob trasi avtoceste)

Odbojne ograje na avtocesti se izvede v kovinski izvedbi višine do 0,75 m, izjemoma se dopusti izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami. Postavijo se v sredini cestišča in ob robu cestišča pri višjih nasipih. Vmesni ločilni pas se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami s plitvim koreninskim sistemom. Zaščitna žična ograja višine 2,00 m se odmakne od nožice nasipa oziroma zunanjega roba jarka 1–2 m. Potek ograje se prilagodi poteku trase avtoceste.

Cestne objekte (viadukte, predor, podvoz), cestno opremo in protihrupne zidove se arhitekturno oblikuje v skladu s sodobnimi principi oblikovanja, v skladu s tipiko prostora ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora.

V nadaljnjih fazah projektiranja novih objektov se morajo upoštevati rezultati pozivnega natečaja za zasnovalne rešitve viaduktov Lešnica, Ljubno, Peračica in portalov predora Ljubno, ki je bil izveden v februarju in marcu 2001.

Rešitev novega viadukta Peračica mora biti čimbolj podobna obstoječemu viaduktu. Novi viadukt naj ima pet razpetin, od katerih so prve tri, ki so visoko nad dolino enake kot pri obstoječem viaduktu. Oblika in dimenzije vmesnih podpor novega in obstoječega objekta morajo biti čimbolj podobne. Prekladna konstrukcija naj bo sovprežna, sodobno zasnovana in konstantne višine na celotni dolžini objekta.

Rekonstrukcija obstoječega viadukta Peračica se izvede z razširitvijo prekladne konstrukcije pri treh velikih razpetinah ter zamenjavo in kontinuiranjem prekladne konstrukcije na treh manjših razpetinah. Podpore obstoječega viadukta se ojačajo za sprejem povečane obtežbe in vplivov zaradi potresne obtežbe.

Novi viadukt Ljubno se zaradi oddaljenosti od obstoječega, velike razlike v dolžini in različnega morfološko geološkega profila premostitve lahko obravnava kot samostojen. Predvidena je kontinuirana AB prednapeta prekladna konstrukcija z osmimi razpetinami, grajena po postopku narivanja.

Novi viadukt Lešnica mora zaradi vzporednega poteka z obstoječim povzeti čimveč njegovih elementov. Predvidena je rešitev kontinuirane prekladne konstrukcije s tremi razpetinami in eliminacijo manjše četrte razpetine. Prekladna konstrukcija naj ima približno enako konstruktivno višino, kakor jo ima obstoječi objekt. Oblika in konstrukcija vmesnih podpor naj čim manj odstopajo od obstoječih.

Vstopni portal predora s smeri viadukta Ljubno mora biti oblikovno prilagojen okoliškemu gozdnemu pobočju grebena. Celotna konstrukcija mora biti v hierarhično podrejenem odnosu do obstoječe grajene strukture naselja Ljubno. Pri oblikovanju portalov predora (za severni smerni pas) je potrebno upoštevati, da jih bo mogoče identično ponoviti pri izvedbi druge gradbene faze.

Zaradi ohranitve izjemnih vedutnih pogledov na prostorske dominante objektov kulturne dediščine (gnezdasto vraščeno naselje Ljubno s cerkvijo sv. Marije) je protihrupne ograje potrebno načrtovati s steklenimi oziroma njim vidno podobnimi transparentnimi materiali.

Cestna oprema in razsvetljava ceste morata izkazovati enotne oblikovne elemente.

10. člen

(krajinsko oblikovanje)

Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Osnovni izhodišči nove zasaditve morata biti zagotovitev čim večje vpetosti posega v prostor ter vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgleda.

Oblikovanje vegetacije izhaja iz naravnih in ustvarjenih vegetacijskih značilnosti v območju obdelave, zato se usmeri predvsem na sanacijske zasaditve poškodovanih gozdnih površin z vzpostavitvijo novih gozdnih robov ter sanacijo posameznih lokacij po končanih gradbenih posegih. Pri tem se uporabijo le avtohtone vrste, sadike domačih vrst iz neposredne okolice.

Gozdni robovi se oblikujejo z vzpostavitvijo kompaktnega pasu (ca. 7–12 m) z vertikalno členitvijo od nižjih do višjih grmovnic ter drevesnega sloja. Zunanji rob se oblikuje razgibano z večjimi in manjšimi odmiki od cestišča, minimalno 3 m. Pas med gozdnim robom do cestišča se zatravi.

Na površinah izgradnje stebrov za viadukte se po odstranitvi gozda in gradbenem posegu predvidi sanacija območja z zatravitvijo, nato pa se območje lahko prepusti naravni sukcesiji.

V delu trase, ki teče po kmetijskih površinah, gre za zasaditve, ki vključujejo nove posege v krajino (zadrževalni bazeni, ukinitev počivališč, dograditev podvoza), z nižjo grmovno vegetacijo.

Izdatnejša zasaditev oziroma pasovi višje vegetacije se predvidijo na naslednjih območjih:

-

v km 28 + 780 se gozdni rob ob začetku viadukta Peračica obojestransko zasadi z novo drevesno in grmovno vegetacijo,

-

od km 29 + 160 do km 29 + 200 se gozdni rob ob zahodnem portalu predora Ljubno obojestransko zasadi z novo drevesno in grmovno vegetacijo,

-

od km 29 + 390 do km 29 + 500 se gozdni rob ob vzhodnem portalu predora Ljubno, okrog zadrževalnega bazena št. 1 in na začetku viadukta Ljubno obojestransko zasadi z novo drevesno in grmovno vegetacijo,

-

od km 29 + 815 do km 29 + 845 se gozdni rob na koncu viadukta Ljubno obojestransko zasadi z novo drevesno in grmovno vegetacijo,

-

od km 30 + 275 do 30 +310 se na severni strani na novo zasadijo grmovnice ob zadrževalnem bazenu 2 in deviaciji poljske poti,

Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Črnivec (Peračica) – Podtabor

Časovnica