TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe delno spremeni tako, da se glasi:

''I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"1. Pogodba o zaposlitvi z dne 24. 12. 2015 se razveže z dnem 30. 4. 2021.

2. Toženka je dolžna tožnici za obdobje od 27. 4. 2020 do 30. 4. 2021 v skladu s pogodbo o zaposlitvi z dne 24. 12. 2015 in sklepom z dne 3. 1. 2018 priznati vse pravice in obveznosti, neprekinjeno delovno dobo ter jo vpisati v matično evidenco ZPIZ, v 8 dneh.

3. Toženka je dolžna tožnici obračunati nadomestila plač za obdobje od 27. 4. 2020 do 30. 4. 2021 v skladu s pogodbo o zaposlitvi z dne 24. 12. 2015 in aneksom o horizontalnem napredovanju z dne 3. 1. 2018 v višini 2.225,10 EUR bruto, ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezne neto zneske, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakokratnega mesečnega zneska od 19. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila, zmanjšane za neto zneske prejetega denarnega nadomestila pri ZRSZ.

4. Toženka je dolžna tožnici obračunati denarno povračilo v višini 8.900,40 EUR, ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka 8 dni do plačila.''

III. Tožnica krije sama svoje stroške postopka.''

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je poudarilo, da je podjetnica prevzela bistven del tožničinega dela (oblikovanje letakov, plakatov, oglasov, katalogov, spletne strani). Vendar pa za vprašanje prenehanja potrebe po tožničinem delu ni pomembna le enaka vsebina dela, ampak zlasti obseg dela. Zgolj 5 dni na mesec (po 8 ur na dan) oziroma 40 ur mesečno grafičnega oblikovanja, kot ga je sodišče ugotovilo v primeru zunanje izvajalke, ne bi zadostovalo za nadaljevane tožničine zaposlitve pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas.