Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju...

4318. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1E)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1E)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1E), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. decembra 2012.

Št. 003-02-10/2012-23

Ljubljana, dne 28. decembra 2012

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ (ZIKS-1E)

1. člen

V Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09 in 9/11 – ZP-1G) se prvi odstavek 8. člena spremeni tako, da se glasi:

»(1)

Odločbe, izdane na podlagi 12., 22., 25., 26., 62., tretjega odstavka 73., drugega odstavka 77., 79., 81., 82., 89., 95., 98., 98.a, 107., 108., 109., 113., 193., 206. in 236. člena tega zakona, se izdajajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.«.

2. člen

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

»12. člen

(1)

Pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek, se izvršitev kazni zapora tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen ob prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu (v nadaljnjem besedilu: zapor ob koncu tedna), lahko dopusti obsojencu, ki je osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil in ki je v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora:

-

zaposlen v skladu s predpisi o delovnih razmerjih ali javnih uslužbencih ali na drugi pravni podlagi, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost ali

-

če ima status dijaka in se redno šola oziroma ima status študenta in redno izpolnjujejo svoje študijske obveznosti.

(2)

Izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna se pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko dopusti tudi na predlog obsojenca, ki že prestaja kazen zapora, po predhodnem mnenju direktorja zavoda.

(3)

O izvršitvi kazni zapora po določbi prejšnjega odstavka sodišče odloči s sklepom po postopku, ki ga zakon, ki ureja kazenski postopek, določa za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna, na podlagi predloga, vloženega po pravnomočnosti sodbe.

(4)

Direktor zavoda, v katerem obsojenec prestaja kazen zapora ob koncu tedna, najkasneje v enem mesecu po prejemu pravnomočne odločbe o dopustnosti izvršitve kazni z zaporom ob koncu tedna, po posvetovanju z obsojencem in njegovim delodajalcem oziroma izvajalcem izobraževanja, izda odločbo, v kateri določi natančnejše pogoje izvrševanja zapora ob koncu tedna. Do izdaje odločbe obsojenec prestaja kazen zapora v zavodu.

(5)

Z odločbo iz prejšnjega odstavka se določijo:

-

dan in čas odhoda in vrnitve obsojenca v zavod,

-

število in razpored dni oziroma noči, ki jih mora obsojenec prestati v zavodu, v okviru obveznosti, ki v povprečju ne more biti manjša od dveh prenočitev na teden v zavodu,

-

način preverjanja rednega izpolnjevanja delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca,

-

obveznosti, ki jih je delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja po predhodnem pisnem dogovoru z direktorjem zavoda sprejel glede vsebine, rokov in načina obveščanja zavoda o izpolnjevanju oziroma opuščanju delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, morebitnih zlorabah načina prestajanja kazni zapora ob koncu tedna, hujših kršitvah delovnih oziroma učnih ali študijskih obveznosti in drugih okoliščinah, ki lahko vplivajo na način izvrševanja kazni zapora,

-

način in roke izvajanja neposrednega nadzora zavoda nad izpolnjevanjem delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, če tega ni mogoče zagotoviti na drugačen način,

-

druge obveznosti obsojenca, njegovega delodajalca oziroma izvajalca izobraževanja, s katerimi se zagotavlja izvrševanje zapora ob koncu tedna in preprečujejo njegove zlorabe,

-

organi, ki jih zavod obvesti o začetku in poteku izvrševanja zapora ob koncu tedna zaradi izvajanja njihovih zakonskih pristojnosti in nalog.

(6)

Direktor zavoda lahko po postopku iz četrtega odstavka tega člena spremeni natančnejše pogoje izvrševanja zapora ob koncu tedna, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih so pogoji bili določeni.

(7)

Če obsojenec zlorablja način prestajanja kazni zapora ob koncu tedna ali ne izpolnjuje več pogojev glede zaposlitve oziroma šolanja ali študija iz prvega odstavka tega člena ali njegov delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja ne upošteva pogojev izvrševanja kazni zapora ob koncu tedna in s tem onemogoča nadzor nad njegovim izvrševanjem, lahko sodišče na predlog direktorja zavoda s sklepom odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu.

(8)

Če obsojenec zlorabi zapor ob koncu tedna na način, ki ima znake kaznivega dejanja ali hujšega disciplinskega prestopka po tem zakonu ali tak prestopek stori v času, ko prestaja kazen v zavodu, lahko direktor zavoda začasno zadrži izvrševanje zapora ob koncu tedna do odločitve sodišča, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, o direktorjevem predlogu za izvršitev preostanka izrečene kazni v zavodu, če iz okoliščin izhaja, da pogojev za izvrševanje kazni zapora ob koncu tedna ni več. Sodišče o predlogu odloči najpozneje v osmih dneh.

(9)

Začasno zadržanje izvrševanje zapora ob koncu tedna iz prejšnjega odstavka se odredi ustno, pisna odločba pa mora biti obsojencu vročena najpozneje v 24 urah od ure odreditve začasnega zadržanja. Zoper odločbo ima obsojenec pravico do pritožbe v treh dneh od dneva, ko mu je bila odločba vročena. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

(10)

O pritožbi iz prejšnjega odstavka sodišče odloči hkrati z odločitvijo o predlogu direktorja zavoda za izvršitev preostanka izrečene kazni v zavodu.«.

3. člen

12.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»12.a člen

(1)

S sodbo ali s posebnim sklepom, s katerim sodišče, pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek, dopusti izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom in odredi ali spremeni način njegovega izvrševanja, se v okviru pravil o izvrševanju hišnega zapora določijo:

-

naslov stavbe in po potrebi tudi natančen opis posameznega dela stavbe v katerem obsojenec stalno ali začasno prebiva oziroma javnega zavoda za zdravljenje ali oskrbo, v katerem je obsojenec nameščen in v katerem se izvršuje hišni zapor,

-

organ, ki opravlja nadzor in njegova pooblastila ter obveznosti obsojenca pri izvajanju nadzora,

-

izjeme od prepovedi oddaljevanja od stavbe, kadar je to neizogibno potrebno, da si obsojenec zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine ali zdravstveno pomoč, ali za opravljanje dela in način izvajanja izjem, z navedbo njihovega namena, časa, trajanja in načina nadziranja,

-

način, po katerem osebe, ki jih obsojenec obiskuje v okviru dovoljenega oddaljevanja od stavbe obveščajo za nadzor pristojne organe o obiskih obsojenca, o izvajanju delovne obveznosti in drugih okoliščinah povezanih z dovoljenim oddaljevanjem obsojenca,

-

osebna imena, rojstni datumi in naslovi posameznikov, s katerimi obsojenec ne prebiva oziroma ga ne zdravijo ali oskrbujejo in s katerimi so mu stiki prepovedani ali omejeni,

-

način seznanitve teh oseb s prepovedjo ali omejitvijo stikov in način, po katerem te osebe lahko obvestijo pristojne organe o morebitnih kršitvah prepovedi.

(2)

Sodišče pošlje sodbo oziroma poseben sklep o načinu izvršitve hišnega zapora in sklep o spremembi načina njegovega izvrševanja iz prejšnjega odstavka obsojencu, zavodu za prestajanje kazni, v katerega bi bil obsojenec sicer napoten po določbah tega zakona ter policijski postaji, na območju katere se izvršuje hišni zapor.

(3)

Izvajanje hišnega zapora nadzoruje sodišče samo ali preko policije. Policija sme vsak čas tudi brez zahteve sodišča preverjati izvajanje hišnega zapora, o morebitnih kršitvah hišnega zapora pa mora brez odlašanja obvestiti sodišče in zavod, pri katerem je bil opravljen postopek nastopa kazni hišnega zapora.«.

4. člen

V 13. členu se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:

»(4)

Za izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist se smiselno uporabljajo določbe prejšnjih odstavkov.

(5)

V času od sklenitve dogovora o začetku opravljanja nalog iz prvega odstavka tega člena, do poteka roka za njihovo opravo, se kazen ne sme izvršiti.«.

5. člen

Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi:

»20.a člen

(1)

Če v tem zakonu ni drugače določeno, sodišče v pozivu na prestajanje hišnega zapora obsojencu odredi, da se na dan, ki ga določi za dan nastopa hišnega zapora, zglasi v zavodu, v katerega bi bil sicer po tem zakonu napoten na prestajanje kazni zapora, pri čemer se kot dolžina izrečene kazni upošteva dolžina hišnega zapora.

(2)

Obsojenec se mora na dan, ki je določen za nastop hišnega zapora, med uradnimi urami zglasiti v zavodu, ki je naveden v pozivu na prestajanje kazni hišnega zapora iz prejšnjega odstavka.

(3)

Dan, ko se je obsojenec zglasil v zavodu v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje za dan nastopa in začetek prestajanja hišnega zapora.

(4)

Če obsojenec določenega dne ne nastopi kazni hišnega zapora, sodišče, ki je obsojenca pozvalo na prestajanje kazni, po prejemu obvestila zavoda o tem obvesti sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji. Sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, po prejemu obvestila opravi ustrezne poizvedbe o razlogih, zaradi katerih obsojenec ni nastopil hišnega zapora in odloči, ali naj se kazen izvrši s hišnim zaporom ali v zavodu.

(5)

Če sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, ugotovi, da obsojenec hišnega zapora ni nastopil iz opravičenih razlogov, o tem obvesti sodišče, ki je obsojenca pozvalo na prestajanje kazni, da obsojenca ponovno pozove na prestajanje hišnega zapora.

(6)

Če sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, ugotovi, da obsojenec hišnega zapora ni nastopil brez opravičenih razlogov in da zaradi tega niso več podani pogoji za izvršitev kazni s hišnim zaporom, odloči, da se kazen zapora izvrši v zavodu, če posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bi obsojenec pobegnil, pa hkrati odredi takojšnjo privedbo obsojenca v zavod in o tem obvesti zavod in sodišče, ki je obsojenca pozvalo na prestajanje kazni.

(7)

Pritožba obsojenca zoper sklep o izvršitvi izrečene kazni zapora v zavodu ne zadrži izvršitve privedbe in začetka prestajanja kazni v zavodu.

(8)

Glede drugih vprašanj v zvezi s pozivom obsojenca na prestajanje hišnega zapora, prekinitve in odložitve izvršitve ter za nastop hišnega zapora se smiselno uporabljajo določbe od 18. do 28. člena in 82. člena tega zakona.«.

6. člen

Drugi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2)

Stroške privedbe na prestajanje kazni plača obsojenec. Obsojenec plača stroške tudi, če je na prestajanje kazni priveden z bega. Odločbo o plačilu stroškov privedbe izda direktor zavoda.«.

Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3)

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba. Pravnomočno in izvršljivo odločbo izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja davčni postopek, na predlog zavoda.«.

7. člen

V prvem odstavku 29. člena se črta besedilo »bris ustne sluznice in druge biometrične podatke,«.

8. člen

Za 29. členom se doda nov 29.a člen, ki se glasi:

»29.a člen

(1)

Ob zglasitvi obsojenca zaradi prestajanja hišnega zapora zavod ugotovi njegovo istovetnost, ga fotografira, mu vzame prstne odtise, zapiše njegov osebni opis ter ga seznani z njegovimi pravicami in dolžnostmi.

(2)

Zavod obsojenca iz prejšnjega odstavka vpiše v matično knjigo, centralno evidenco o osebah na prestajanju kazni zapora, zanj odpre osebni list in v njem poleg osebnih podatkov po tem zakonu zapiše nastop hišnega zapora in o tem obvesti sodišče in pristojno policijsko postajo.

(3)

Po opravljenih dejanjih iz prejšnjih odstavkov zavod napoti obsojenca v stavbo ali posamezni del stavbe, kjer se po sodni odločbi izvršuje hišni zapor.

(4)

Za namene izvršitve kazni zavod za obsojenca, ki prestaja hišni zapor, upravlja zbirke osebnih podatkov iz 31., 32., 33., 34., 35., 37., 38., 39. in 40. člena tega zakona. Osebne podatke obsojencev v hišnem zaporu zavod obdeluje ločeno od osebnih podatkov drugih obsojencev.«.

9. člen

V 33. členu se doda nova tretja alineja, ki se glasi:

»-

davčno številko,«.

Dosedanja tretja alineja postane četrta alineja.

V dosedanji četrti alineji, ki postane peta alineja, se črta besedilo »podatke o DNK profilu osebe in druge biometrične podatke,«.

Dosedanja peta, šesta, sedma, osma in deveta alineja postanejo šesta, sedma, osma, deveta in deseta alineja.

10. člen

V 34. členu se tretja alineja spremeni tako, da se glasi:

»-

osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter spol in starost družinskih članov,«.

11. člen

V 40. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3)

Informacijski sistem uprave se lahko za namene zagotavljanja točnosti in ažurnosti podatkov, ki jih pridobiva in posreduje za vodenje centralne evidence oseb na prestajanju kazni zapora, poveže z uradnimi evidencami in javnimi knjigami iz prejšnjega odstavka, razen z zbirko osebnih podatkov iz kazenske evidence in prekrškovne evidence. Povezovanje se izvede z imenom in priimkom, enotno matično številko ali davčno številko ali drugimi podatki, ki v povezavi z osebnim imenom zagotavljajo enoznačno identifikacijo osebe, o kateri se zahteva podatek.«.

Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1E)

Časovnica