Pravilnik o opremljenosti železniških postaj in...

2584. Pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališč

Na podlagi 18. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) izdaja minister za promet

P R A V I L N I K
o opremljenosti železniških postaj in postajališč

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Namen pravilnika)

Ta pravilnik določa opremljenost železniških postaj in postajališč, s katero se potnikom in drugim osebam omogoči enak, samostojen in varen dostop do vlakov in z njih ter gibanje po železniški postaji ter varno in učinkovito delo železniških delavcev, ki delajo na železniškem območju.

2. člen

(Področje uporabe)

(1)

Določbe tega pravilnika se morajo upoštevati v primeru prenavljanja obstoječih in gradnji novih železniških postaj oziroma postajališč.

(2)

Kadar gre za prenovo oziroma sanacijo celotne obstoječe železniške postaje oziroma postajališča ali posameznega postajnega poslopja oziroma zavetišča, se določbe tega pravilnika upoštevajo glede na obstoječe prostorske razmere in zahteve spomeniškega varstva.

(3)

Pri gradnji nove železniške postaje oziroma postajališča ali posameznega postajnega poslopja oziroma zavetišča je potrebno v celoti upoštevati določbe tega pravilnika.

(4)

V primeru prenavljanja obstoječe železniške postaje oziroma postajališča ali posameznega postajnega poslopja oziroma zavetišča in v primeru gradnje nove železniške postaje oziroma postajališča ali posameznega postajnega poslopja oziroma zavetišča se morajo upoštevati pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99), slovenski nacionalni standard SIST ISO/TR 9527 – Gradnja poslopij, Potrebe funkcionalno oviranih ljudi v grajenem prostoru – Vodila za projektiranje in vsi splošni predpisi o graditvi objektov.

3. člen

(Pomen izrazov)

(1)

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

-

JŽI je javna železniška infrastruktura;

-

postajno poslopje je objekt, ki stoji znotraj železniškega območja in je na kakršen koli način povezan s storitvami pri sprejemanju in odpravljanju potnikov in pošiljk;

-

postajna dvorana je javni prostor, ki je v središču peščevih poti in je namenjena sprejemanju in zadrževanju potnikov;

-

peron je del prometnega mesta, ki je namenjen lažjemu vstopanju in izstopanju potnikov ter odpravi prtljage in pošiljk na vlak;

-

potnik je oseba, ki ima na podlagi pogodbe pravico do prevoza;

-

funkcionalno ovirane osebe so telesno prizadeti ljudje in ljudje, ki se težko gibljejo, ki uporabljajo invalidski voziček, s prizadeto funkcijo rok ali neobičajnih fizičnih proporcev, ljudje z delno ali popolno prizadetostjo sluha, ljudje z delno ali popolno prizadetostjo vida, duševno prizadeti, začasno funkcionalno ovirane osebe, kot npr. nosečnice, ljudje z zlomljenimi udi, starostniki, in drugi – npr. potniki z veliko prtljage ali z majhnimi otroki, otroškimi vozički, vozički s prtljago ali s psi, ljudje s slabo orientacijsko sposobnostjo, tujci, ki ne razumejo jezika dežele, nepismeni ipd.;

-

železniški delavci so osebe v delovnem razmerju s prevoznikom ali upravljavcem javne železniške infrastrukture, ki opravljajo dela v železniškem prometu in v zvezi z njim,

-

grajene ovire preprečujejo funkcionalno ovirani osebi dostop v objekt in onemogočajo ali otežujejo njegovo uporabo;

-

piktogrami so slikovni simboli, ki jasno in v splošno razumljivi obliki potniku omogočajo lažje gibanje in ga vodijo po železniški postaji in postajališču;

-

službeni prehod je mesto na progi, kjer se v istem nivoju križata železniška proga in pešprehod in kjer smejo progo prečkati le za to usposobljene osebe ali železniški delavci pod pogoji, ki jih določajo ta pravilnik ter drugi železniški predpisi;

-

mejna železniška postaja je zadnja postaja pred državno mejno;

-

PGP je priročnik o celostni grafični podobi, ki vključuje tudi celostno grafično podobo in opremo železniških postaj in postajališč JŽI;

-

UIC (Union Internationale des Chemins de Fer) je Mednarodna železniška zveza. Objave, ki jih izdaja UIC, so dostopne v knjižnici Slovenskih železnic, d.d.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot je določen v zakonu o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00).

4. člen

(Kategorizacija železniških postaj)

(1)

Železniške postaje z drugimi objekti in postajna poslopja javne železniške infrastrukture se po kriterijih razvrščajo v naslednje kategorije železniških postaj:

-

železniške postaje I. reda – glavne postaje oziroma evropostaje;

-

železniške postaje II. reda;

-

železniške postaje III. reda.

(2)

Železniške postaje I. reda so glavne postaje ali evropostaje, na katerih se voznoredno ustavljajo mednarodni vlaki in na katerih je povprečni letni dnevni promet večji od 2000 odpravljenih potnikov.

(3)

Železniške postaje II. reda so postaje, na katerih se voznoredno ustavljajo mednarodni vlaki in na katerih je povprečen letni dnevni promet manjši od 2000 odpravljenih potnikov. V to skupino spadajo tudi regijsko pomembne in prestopne postaje.

(4)

Železniške postaje III. reda so postaje lokalnega značaja, na katerih je povprečni letni dnevni promet manjši od 500 odpravljenih potnikov.

(5)

Razporeditev železniških postaj v kategorije I. do III. reda opravi upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: JŽI) v sodelovanju z lastnikom skladno z določbami drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena in na podlagi naslednjih kriterijev:

-

splošni pomen postaje v prometnem in prostorskem smislu;

-

število dnevnih postankov vlakov (v mednarodnem in notranjem prometu);

-

število vlakovnih povezav in s tem povezana frekvenca prestopanja potnikov;

-

letni pretok potnikov;

-

lega postaje glede na gravitacijski okoliš.

5. člen

(Dostop na železniško postajo)

(1)

Za zagotovitev enakega, samostojnega in varnega dostopa potnikov do vlakov in gibanja po železniški postaji je potrebno ustrezno urediti:

-

zunanji prostor železniške postaje;

-

notranji prostor železniške postaje;

-

peron železniške postaje.

(2)

Zunanji prostor železniške postaje je območje, ki obsega zunanje površine na območju železniške postaje, to je dostop do nje, ter območje med postajnim poslopjem in peroni, vključno z njimi.

(3)

Notranji prostor železniške postaje je območje, ki obsega notranje površine v postajnem poslopju.

II. OPREMLJENOST ŽELEZNIŠKE POSTAJE I. REDA

6. člen

(Dostop v postajno poslopje)

(1)

Nad vstopom v poslopje železniške postaje morata biti pričvrščena železniški znak in tabla z napisom železniška postaja.

(2)

Če je pred vhodom v postajno poslopje nameščena napisno-usmerjevalna tabla, mora ta vsebovati navodila in označbe različnih možnih poti po železniški postaji. Tabla mora biti čitljiva, enostavno zasnovana, dvojezična (v slovenskem jeziku in angleškem jeziku) in dopolnjena z ustreznimi splošnimi in razumljivimi piktogrami, ki so določeni v PGP. Napisno-usmerjevalna tabla mora biti osvetljena.

(3)

Pot do postajne dvorane mora voditi čimbolj naravnost, brez ovinkov in ostrih zavojev.

(4)

Na postajnem območju se ne smejo postavljati začasni objekti, ki bi ovirali gibanje potnikov in zakrili postajne označevalne table.

7. člen

(Parkirna mesta za vozila potnikov in dostop do železniške postaje)

(1)

V neposredni bližini železniških postaj mora biti glede na frekvenco potnikov zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za vozila potnikov, kar omogoča uvajanje sistema “Parkiraj in se pelji“.

(2)

Razdalja med parkirnimi mesti in čakalnimi mesti, rezerviranimi za funkcionalno ovirane osebe, ter vhodom v postajno poslopje ne sme presegati 150 m ali 5 minut hoje.

(3)

Parkirno mesto, rezervirano za funkcionalno ovirane osebe, mora biti jasno označeno z mednarodnim znakom dostopnosti in ne sme biti zasedeno z drugimi vozili.

(4)

Parkirno mesto, rezervirano za funkcionalno ovirane osebe, mora biti dovolj široko, da omogoča prehod invalidskega vozička med vozilom, kar znaša od 3,50 m do 3,75 m širine. Pri projektiranju več parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe skupaj se lahko prihrani nekaj prostora s tem, da se ena širina prehoda, ki mora znašati najmanj 1 m (priporočljivo je 1,20 m), uporabi hkrati za dve parkirni mesti. Pri parkirnem mestu ob pločniku je potrebno predvideti dostop (s poglobitvijo pločnika) v dolžini 6 m ter parkirno mesto najmanjše širine 3,50 m.

(5)

Nekaj parkirnih mest se mora predvideti za dovoz in odvoz potnikov ter za kratkotrajno zadrževanje vozil (največ 20 minut).

(6)

Zunanji prostor železniške postaje mora biti urejen tako, da omogoča optimalno povezavo z ostalimi vrstami javnega potniškega prometa in neoviran dostop urgentnih vozil.

(7)

V neposredni bližini glavnih železniških postaj mora biti glede na frekvenco potnikov zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za kolesa.

8. člen

(Višinske razlike in grajene ovire)

(1)

Na poti iz zunanjega prostora železniške postaje do postajnega poslopja je potrebno poskrbeti, da se pot izogne višinskim razlikam med nivoji pohodnih površin.

(2)

Če se višinski razliki iz opravičljivih razlogov ni mogoče izogniti, je potrebno predvideti pločnike s poglobljenimi robniki.

(3)

Na pohodnih površinah, kjer so nameščeni usmerjevalni trakovi, ki služijo za vodenje slepih in slabovidnih oseb, se je potrebno vedno izogniti različnim višinam med nivoji pohodnih površin.

(4)

V zunanjem prostoru železniške postaje se po nepotrebnem ne smejo predvideti količki in betonski stebri, ki za funkcionalno ovirane osebe predstavljajo grajene ovire.

9. člen

(Vrata z vrtljivimi krili)

(1)

Za vstop v postajni objekt iz zunanjega prostora železniške postaje se lahko predvidijo tudi vrata z vrtljivimi krili.

(2)

V primerih namestitve vrat z vrtljivimi krili se morajo za funkcionalno ovirane osebe, za katere lahko vrata z vrtljivimi krili predstavljajo težavno oviro, predvideti stranska vrata z avtomatskim odpiranjem, ki imajo najmanj 0,90 m široko svetlo odprtino. Za slepe in slabovidne osebe je dostop do teh vrat potrebno nakazati z usmerjevalnimi trakovi na tleh, za druge funkcionalno ovirane osebe pa z drugimi oznakami.

10. člen

(Postajno poslopje)

(1)

Vhod v notranjost postajnega poslopja mora biti jasno označen in na vidnem mestu. Postajno poslopje zajema postajno dvorano, službene prostore za izvajanje rednega in varnega železniškega prometa ter druge objekte in naprave, ki omogočajo potnikom in drugim osebam varno gibanje po notranjem prostoru železniške postaje.

(2)

Postajna dvorana mora biti prostorna, svetla in vedno čista. V njej oziroma v njeni neposredni bližini morajo biti:

-

prostor za informacije;

-

blagajne za prodajo vozovnic;

-

čakalnica;

-

garderobe;

-

javne sanitarije.

(3)

V postajni dvorani se lahko predvidijo tudi prostori za opravljanje trgovske dejavnosti in določenih storitvenih dejavnosti. Tudi v notranjosti postajnega poslopja so lahko prostori za opravljanje trgovske in storitvene dejavnosti in druga oprema, vendar ne smejo ovirati glavnega potovalnega toka potnikov in ne smejo biti napoti pomembnim postajnim točkam.

(4)

Postajna dvorana je javni prostor, ki je namenjena nekadilcem. Kadilske cone je potrebno določiti posebej ter jih jasno označiti in ustrezno opremiti.

(5)

V postajnem poslopju so tudi službeni prostori z napravami in opremo, ki omogočajo izvajanje železniškega prometa. Pri projektiranju službenih prostorov se uporabljajo določbe pravilnika o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu za gradbene objekte, namenjene za delovne in pomožne prostore (Uradni list SFRJ, št. 27/67). Specifične zahteve prometnih delovnih mest, kot npr. talna obdelava, dvojna tla, neposreden izhod na peron ipd., se določijo v projektni nalogi.

(6)

V postajnem objektu se mora nahajati prostor z osnovno sanitetno opremo za nudenje prve pomoči potnikom. Prvo pomoč lahko izvaja samo za to usposobljen železniški delavec.

11. člen

(Drsna vrata)

(1)

Drsna vrata morajo biti nameščena na poteh glavnega toka v postajnem poslopju, kjer je velik pretok ljudi, npr. na vhodu v zgradbo, na prehodu na perone ipd.

(2)

Drsna vrata morajo biti izdelana iz varnostnega stekla in se morajo samodejno odpirati in zapirati. Ta vrata morajo omogočati, da v primeru nujnega primera ostanejo v odprtem položaju.

(3)

Steklena vrata morajo biti popisana ali polepljena z logotipi, barvno folijo ali razpoznavnimi kontrastnimi nalepkami, kot so figure, znaki ipd.

(4)

Površina vrat mora biti polepljena med 0,85 do 1,00 ter med 1,50 do 2 metra vratne višine. Svetla širina vrat mora biti najmanj 0,90 m.

(5)

Svetla odprtina vrat mora biti tako velika, da omogoča neoviran prehod osebam na invalidskem vozičku. Glede na to se priporoča svetla odprtina vrat 1,20 m. Če so drsna vrata dvokrilna, mora biti širina krila najmanj 0,80 m.

12. člen

(Tekoča klančina)

(1)

Tekoča klančina je premična klančina, ki deluje na principu tekočega traku in mora biti široka najmanj 1 m. Lahko ima naklon do 12%. Premika se lahko največ s hitrostjo 0,5 m/sek. Talna površina tekoče klančine mora biti nedrsne izvedbe. Na višini med 0,70 in 1 m mora biti pritrjena ročna opora.

(2)

Tekoča klančina mora omogočati zaustavitev v sili, in to na tak način, da se onemogoči zloraba te funkcije.

(3)

Naprave je potrebno redno vzdrževati in zagotavljati njihovo brezhibno delovanje.

13. člen

(Tekoče stopnice)

(1)

Na tleh pešpoti, v stičiščih s tekočimi stopnicami, se s pasovi, ki morajo biti v drugačni teksturi kot pešpot in rumene barve ter širine najmanj 0,30 m, nakažejo tekoče stopnice. S kontrastno barvo se lahko označijo tudi robovi posameznih stopnic. Priporočljivo je, da so pred začetkom vzpona štiri stopnice v isti ravnini. Naklon stopnic ne sme presegati 30%. Tekoče stopnice se lahko premikajo s hitrostjo največ 0,5 m/sek. Kjer so tekoče stopnice izpostavljene različnim vremenskim razmeram, jih je potrebno zaščititi pred vremenskimi vplivi.

(2)

Tekoče stopnice morajo omogočati zaustavitev v sili, in to na tak način, da se onemogoči zloraba te funkcije.

(3)

Naprave je potrebno redno vzdrževati in zagotavljati njihovo brezhibno delovanje.

14. člen

(Stopnice in držaji)

(1)

Stopnice se morajo urediti v skladu z veljavnimi predpisi za dimenzioniranje in oblikovanje stopnic. Robovi stopnic se po celotni širini stopniščne rame označijo z rumeno barvo v širini 5 cm od roba stopnice na nastopni in čelni strani stopnic. Na tleh pešpoti, v stičiščih s stopniščem se s pasom, ki mora biti v drugačni teksturi kot pešpot in rumene barve ter širine najmanj 0,30 m, nakažejo stopnice.

(2)

Na sprednji rob nastopne ploskve stopnic se lahko pritrdi protidrsni trak. Kakovost in izvedba trakov mora ustrezati pričakovani obremenitvi stopnic in zagotavljati varno hojo.

(3)

Držaji ob stopnicah se lahko namestijo v dveh različnih višinah, da služijo potnikom ne glede na njihovo telesno višino. Držaji ograj morajo biti vodoravno podaljšani na začetku in koncu stopnic vsaj za 0,30 m.

(4)

Stopnice na prostem morajo biti zaščitene pred vremenskimi vplivi.

(5)

Na najmanj vsakih 11 do 13 stopnic mora biti predviden podest.

15. člen

(Sanitarije)

(1)

Sanitarije je potrebno dimenzionirati glede na podatke o pretoku potnikov in času zadrževanja potnikov v notranjem prostoru železniške postaje.

(2)

Kadar so na železniški postaji sanitarije s samo eno moško in eno žensko kabino, mora biti ta dovolj prostorna in opremljena tako, da jo lahko uporabljajo tudi funkcionalno ovirane osebe.

(3)

Za izvedbo in opremo sanitarij morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:

-

sanitarije morajo biti jasno označene;

-

ločene morajo biti na moški in ženski del;

-

biti morajo čiste, brezhibno delujoče in dobro osvetljene (najmanj 100 luksov);

-

opremiti se morajo z nedrsno talno oblogo, sistemom za zaklepanje, držalom za toaletni papir, metlico, obešalnikom, posodo za odpadke, umivalnikom z ogledalom, milnikom, držalom za brisače ali sušilnikom rok ter posodo za odpadke;

-

imeti morajo umivalnico in previjalno mizo.

(4)

V sanitarni enoti za funkcionalno ovirane osebe morajo biti ob zahtevah, določenih v prejšnjem odstavku tega člena, izpolnjene še naslednje zahteve:

-

na obeh straneh straniščne školjke se morajo namestiti držala;

-

ogledalo se pritrdi pod nagibom;

-

v sanitarni enoti se mora predvideti naprava za klic v sili.

(5)

V primeru, da je sanitarna oprema označena s kakršnimkoli napisom, mora biti ta izveden na tak način, da ga lahko razumejo tudi slepe in slabovidne osebe.

16. člen

(Avtomati za vozovnice)

(1)

Za hitro oskrbo z vozovnicami je priporočljivo, da se na nadzorovanem in svetlem mestu notranjosti glavne železniške postaje namestijo avtomati za vozovnice.

(2)

Reža, skozi katero se vloži denar ali kreditna kartica, sme biti največ 1,30 m od tal.

(3)

Avtomati za vozovnice morajo biti za slabovidne osebe prirejeni tako, da je tekst lahko berljiv (velikost pisave 18 pik, barvna kombinacija pa rumeno/črna ali belo/rumena) in da ima tipkovnica izhodiščno orientacijsko točko.

(4)

Tipkovnica se mora lahko vdajati na pritisk (15 newtonov). Za slepe in slabovidne osebe, ki ne poznajo pisave za slepe, se lahko kot vodilo dodajo številke in navodila v reliefni pisavi. Če to ni mogoče, morajo slepe in slabovidne osebe skozi postopek voditi zvočna navodila.

(5)

Za boljše razumevanje navodil za delovanje avtomata za vozovnice je potrebno njihovo razumljivost razširiti tudi s piktogrami in tako omogočiti dostopnost programa tudi tujcem (večjezični menu).

17. člen

(Blagajne za prodajo vozovnic)

(1)

Blagajne za prodajo vozovnic so v postajni dvorani in so urejene tako, da imajo prodajno okno, pri katerem lahko potniki kupijo vozovnice.

(2)

Prodajno okno je lahko urejeno tako, da ima vmesno zasteklitev, ki ločuje železniškega delavca od potnika ali pa se uredi v obliki prodajnega okna odprtega tipa, ki nima vmesne zasteklitve in omogoča osebni kontakt med potnikom in železniškim delavcem. Imeti mora dovolj širok izdajni pult, da lahko potnik vozovnico plača in odloži odvečno prtljago.

Pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališč

Časovnica