TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in odškodnina za 500.000 tolarjev zniža, tako da se izrek sodbe sodišča prve stopnje glasi:

"Toženca - zavarovalnica in V.O. morata nerazdelno plačati tožniku A.S. 4.561.210 SIT (z besedo: štiri milijone petsto enainšestdeset tisoč dvesto deset tolarjev) z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in tečejo od 19.4.2001 do plačila, ter mu povrniti 253.033 SIT pravdnih stroškov pred sodiščem prve in druge stopnje, z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in tečejo od zneska 218.833 SIT od 19.4.2001 do plačila, in od zneska 34.200 SIT od 13.9.2002 do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo potrebna prisilna izvršitev.

Višji tožbeni zahtevek se zavrne.

Tožnik mora povrniti tožencema nerazdelno 29.785 SIT stroškov revizije, z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in tečejo od 25.3.2004 do plačila, v 15 dneh, da ne bo potrebna prisilna izvršitev.

Zavrnilo je tudi revizijska opozorila, češ da med poškodbami tožnika in nesrečo 8.2.1988 ni vzročne zveze, ker je bil tožnik že prej hendikepiran. Res je imel tožnik že pri rojstvu in v zgodnjem otroštvu težave zaradi dednih dejavnikov in vplivov okolja, nato je leta 1985 padel z višine dveh metrov, po poškodbi pa si je tudi kvaril zdravje. Toda sodišče prve stopnje je z izvedenci natančno razmejilo posamezne vplive in pri prisoji odškodnine upoštevalo le tiste okoliščine, ki jih je povzročila prometna nesreča. Če bi sodišče prisodilo odškodnino za dejansko zmanjšano življenjsko aktivnost tožnika, bi bila ta veliko višja in je ne bi primerjalo s podobnimi poškodbami, ki so razvrščene v t.i. Fischerjevo razvrstitev poškodb v III. skupino, ki obsega 10 do 20 % zmanjšano življenjsko aktivnost. Poškodbe, ki so posledica poškodbe zaradi prometne nesreče, bi tudi povprečnemu otroku povzročile zmanjšanje življenjske aktivnosti in toženca bi prav tako morala plačati ustrezno odškodnino.