Resolucija o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti...

2568. Resolucija o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije

Na podlagi 166. člena v zvezi s 170. členom poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. decembra 1993 sprejel

RESOLUCIJO
o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije

I. NACIONALNA VARNOST IN TEMELJNA IZHODIŠČA.

1.

S to resolucijo Državni zbor določa temeljna izhodišča zasnove nacionalne varnosti, nacionalne varnostne politike in nacionalno varnostnega sistema z vidika obrambe, varnosti ter zaščite in reševanja.

2.

Nacionalna varnost Republike Slovenije je stanje, v katerem je zagotovljeno uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, uravnotežen gospodarski, socialni in kulturni razvoj ter uresničevanje drugih življenjskih interesov, delovanje demokratične, pravne in suverene ter ozemeljsko enotne in nedeljive države. Republike Slovenije.

3.

Nacionalno varnostna politika Republike Slovenije je celota političnih, ekonomskih, socialnih, ekoloških, pravnih, obrambnih, varnostnih in drugih opredelitev, aktivnosti in prizadevanj s katerimi se zagotavlja čim višja možna stopnja nacionalne varnosti. To je tudi temeljni cilj nacionalne varnostne politike.

4.

Nacionalni varnostni sistem Republike Slovenije je celota mehanizmov (nosilcev in njihove dejavnosti), ki zagotavljajo nacionalno varnost s preprečevanjem in odpravljanjem ogrožanja temeljnih vrednot v skladu z ustavo in mednarodno priznanimi standardi razvitih parlamentarnih demokracij ter mednarodnih organizacij.

5.

Za enotnost interesov in pripravljenosti državljank in državljanov, s tem pa tudi organov in institucij, pri zagotavljanju nacionalne varnosti je nujno dosledno ter učinkovito varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin določenih z ustavo.

6.

Posebnega pomena za večjo varnost je spodbujanje varnostnega samoorganiziranja državljanov, ljudske iniciative ter delovanja interesnih organizacij. Teh dejavnosti ni mogoče nadomestiti z državnimi ali oblastnimi institucijami.

7.

Republika Slovenija bo uresničevala takšno razvojno, gospodarsko, zdravstveno in socialno politiko, ki v kar največji možni meri prispeva k socialni pravičnosti, krepi zdravje in socialno varnost vseh slojev, varstvo. življenjskega okolja v najširšem smislu in stabilnost države kot celote ter s tem zagotavlja enotnost varnostnega in obrambnega interesa, prebivalcev Republike Slovenije.

8.

Pri razreševanju konfliktnih družbenih razmerij in odnosov je potrebno iskati in dajati prednost nenasilnim oblikam njihovega razreševanja in odprave. Državni zbor in drugi organi političnega odločanja pa morajo skrbeti za preprečevanje nastajanja in pravočasno reševanje konfliktnih situacij.

9.

Temeljna usmeritev vseh sodelujočih organov in institucij Republike Slovenije pri zagotavljanju nacionalne varnosti je odvračanje nevarnosti, ogrožanja ter napada na temeljne vrednote določene z ustavo in druge življenjske interese Republike Slovenije, kadar je to mogoče na nenasilen način; z uveljavljanjem mirovne politike ter kulture miru.

10.

Globalne družbene spremembe v Evropi in v svetu so v zadnjih letih sprožile, poleg procesov demokratizacije znotraj držav in v odnosih med njimi, vrsto zapletenih gospodarskih, političnih in še zlasti varnostnih vprašanj. Po razpadu političnega, gospodarskega in vojaškega bipolarnega sistema se je demokratični svet moral soočiti z globoko, družbeno in gospodarsko krizo ter splošno zaostalostjo nekdanjih socialističnih držav. Tem procesom daje posebno razsežnost razpad socialističnih zveznih držav kot so Sovjetska zveza, Jugoslavija ter ČSFR. Vojna na Balkanu in oboroženi konflikti v nekaterih državah nekdanje Sovjetske zveze še posebej opozarjajo na potrebo po oblikovanju koncepta nacionalne varnosti držav in sistema kolektivne varnosti v Evropi in v svetu.

11.

Za Republiko Slovenijo kot sestavni del nove mednarodne, stvarnosti in kot državo v neposredni bližini balkanskega, kriznega območja, je zagotavljanje nacionalne varnosti primarnega pomena. To vrednoto in cilj Republika Slovenija uresničuje tudi z zunanjo politiko, ki temelji na načelih Ustanovne listine OZN, sklepnih dokumentov iz Helsinkov in Pariza ter drugih mednarodnih aktov s ciljem soustvarjati takšne mednarodne odnose, ki krepijo medsebojno zaupanje, sožitje in izključujejo uporabo sile kot sredstva za reševanje, mednarodnih nesporazumov in konfliktov. Zato razvija odprto in konstruktivno zunanjo politiko in dobre odnose s sosednjimi državami, tvorno sodeluje v mednarodnih ustanovah in organizacijah ter spodbuja in sprejema vse dosežke demokratizacije mednarodnih odnosov.

12.

V procesu vključevanja v evropske in druge mednarodne gospodarske in politične povezave, Republika Slovenija prevzema hkrati pravice in odgovornosti, ki jih te povezave terjajo na obrambnem področju, razen zagotavljanja mirovnih sil v prostoru bivše Jugoslavije do končanja sedanje krize. To še toliko bolj, ker je življenjsko zainteresirana za vzpostavitev učinkovitega sistema kolektivne varnosti v svoji soseščini, Evropi in svetu. Kot pomemben cilj si pri tem postavlja vključitev v NATO oziroma Zahodnoevropsko unijo kot evropski steber NATO. Odločanje za te pomembne povezave na obrambnem področju mora potekati na osnovi široke strokovne, in javne izmenjave mnenj. O teh vprašanjih lahko Državni zbor razpiše referendum.

13.

V okviru prizadevanj za mirno reševanje mednarodnih sporov Republika Slovenija sodeluje v graditvi-kolektivne varnosti in sodelovanja v Evropi, kar je tudi pomembna sestavina koncepta njene nacionalne varnosti. Republika Slovenija bo pri zagotavljanju svoje varnosti upoštevala predvsem lastne potrebe ter se opirala na lastne zmogljivosti in izkušnje, pa tudi izkušnje drugih manjših držav, iz katerih izhaja spoznanje, da je za lastno varnost ključnega pomena pripravljenost in sposobnost za samoobrambo. Skladno s tem bo Republika Slovenije gradila lastne človeške in materialne zmogljivosti, ki bi ji omogočale, da tudi z oboroženo silo odgovori na morebitni napad na njeno suverenost in ozemeljsko celovitost.

Moč in obseg svojih varnostnih potencialov bo Republika Slovenija prilagajala varnostnemu položaju v Evropi in svetu, oziroma procesom, ki bi posredno ali neposredno vplivali na stopnjo njene objektivne ogroženosti.

14.

Nacionalno varnostno politiko Republika Slovenija uresničuje z usklajevanjem, varnostnih, obrambnih in zaščitnih interesov z gospodarskimi; zdravstvenimi, socialnimi, razvojnimi, mednarodnimi in drugimi interesi ter z usklajenim izvajanjem vseh varnostnih, obrambnih in zaščitnih dejavnosti Republike Slovenije kot celote.

II. OBLIKE OGROŽANJA NACIONALNE VARNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE

Pri zagotavljanju nacionalne varnosti Republika Slovenija, upošteva vse vrste nevarnosti, od možne agresije in drugih nasilnih posegov tujih sil, organizirane in mednarodne kriminalitete ter vseh oblik ogrožanja osebne in kolektivne varnosti pa do ogrožanja življenjskega okolja z zdravju in kvaliteti življenja nevarnimi posegi v okolje. Z vidika, obrambe, varnosti ter zaščite pa je pomembna zlasti vojaška ogroženost, ogrožanje notranje varnosti z nasilnimi sredstvi, človekovih pravic in svoboščin, kulturne in naravne dediščine ter človekovega okolja.

Vojaško ogrožanje nacionalne varnosti Republike Slovenije

1.

Na morebitno vojaško ogrožanje nacionalne varnosti Republike Slovenije dolgoročno vplivajo predvsem procesi splošnega zmanjševanja napetosti, razoroževanja. in demilitarizacije v evropskih in globalnih merilih; procesi gospodarske integracije in razvoja kolektivne varnosti ter sodelovanja v Evropi. V naslednjem obdobju je za ogroženost Republike Slovenije odločilnega pomena stabiliziranje razmer na območju Balkana oziroma na preostanku bivše Jugoslavije ter razmer v vzhodnih državah nastalih po razpadu Sovjetske zveze. Republika Slovenija kot mlada država in občutljivo stičišče različnih interesnih področij, si prizadeva za celovito in uspešno reševanje konfliktnih razmer na teh območjih.

2.

Navedeni procesi ne bodo premočrtni in ne brezkonfliktni, kar bo tudi v prihodnosti bistveno vplivalo na varnost Republike Slovenije. Na njeno varnost pa bo vplivala tudi njena usposobljenost, da aktivira obrambne zmogljivosti, s katerimi razpolaga kot samostojna; neodvisna in suverena država.

3.

Nacionalna varnost Republike Slovenije je lahko vojaško ogrožena predvsem:

-

zaradi nerazrešenih nacionalnih, gospodarskih, političnih, vojaških in drugih odnosov ter interesov med državami, ki so nastale na območju, nekdanje Jugoslavije in nadaljevanjem prizadevanj, da se ti odnosi uveljavljajo s silo, kar lahko privede do vojaških spopadov širših razsežnosti;

-

zaradi morebitnih zahtev in poskusov "popravljanja nepravičnih in nezgodovinskih meja" s katerokoli utemeljitvijo. Do takšnih zahtev pride lahko predvsem v primeru izrazitejše notranje gospodarske, socialne, politične ali obrambne oslabitve Republike Slovenije pa tudi nadaljnjega stopnjevanja spopadov na območju Balkana oziroma v mogočih procesih dezintegracije sosednjih držav;

-

zaradi večjega zastoja v zmanjševanju napetosti ali integracijskih procesih ter ponovnega oživljanja. konfliktnih vprašanj in kriznih žarišč v Evropi ali na vzhodu iz različnih, tudi nepredvidljivih razlogov in še posebej dokler na tem prostoru obstojajo nakopičeni vojaški potenciali vključno z jedrskim orožjem.

Ogrožanje notranje varnosti Republike Slovenije

Nacionalno varnost Republike Slovenije lahko ogrozijo tudi:

-

neposredni ali posredni nasilni posegi za spremembo ustavne ureditve, v okviru katerih lahko pričakujemo zlasti intenzivno obveščevalno delovanje, proučevanje ter spodbujanje pogojev in možnosti povzročanja izrednega stanja kot tudi konkretne teroristične aktivnosti;

-

nezakonito organiziranje in delovanje z namenom povzročanja izrednega stanja na socialni, nacionalni ali drugi osnovi še posebej v razmerah izrednega poslabšanja socialnih, ekonomskih, političnih in drugih razmer;

-

razne oblike zlorab slovenskega nacionalnega prostora ali območja države za teroristično dejavnost ekstremnih, iredentističnih skupin in terorističnih organizacij za delovanje proti ali v funkciji tretjih držav;

-

naraščanje različnih pojavnih oblik kriminalitete znotraj Republike Slovenije ter naraščanje organiziranega mednarodnega kriminala (trgovina z mamili, orožjem, belim blagom, tatvine vozil);

-

različne oblike ekonomskega ogrožanja zaradi kaznivih dejanj in drugih škodljivih pojavov v procesu lastninjenja, privatizacije in vključevanja v mednarodne gospodarske tokove;

-

množične kršitve javnega reda in miru;

-

nižja raven prometne varnosti;

-

kršitve nedotakljivosti državnih meja in povzročanje mejnih incidentov;

-

množično prehajanje beguncev preko državne meje kot posledica vojaških spopadov v sosednjih državah ali nezakonito množično prehajanje državne meje v okviru ekonomskih in političnih migracijskih tokov, pogojenih tudi v prihodnje z omejevanjem priliva tuje delovne sile, ki bi ogrozilo stabilnost notranjih razmer.

Ogroženost življenjskega okolja Republike Slovenije

1.

Obseg in ekološko ravnovesje življenjskega okolja v Republiki Sloveniji sta hkrati pogoj in omejevalni dejavnik njenega obstoja in nadaljnjega razvoja. Zaradi majhnosti in izpostavljenosti življenjskega okolja različnim negativnim vplivom ter njegove občutljivosti in ranljivosti, je varovanje in zaščita življenjskega okolja izjemnega pomena tudi za nacionalno varnost Republike Slovenije.

2.

Življenjsko okolje ogrožajo predvsem:

-

morebitna nesmotrna, neuravnotežena in čezmerna izraba prostora in naravnih virov pri nadaljnji urbanizaciji in tehnološkemu razvoju;

Resolucija o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije

Časovnica