Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015 (ReNPVNDN)

2789. Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015 (ReNPVNDN)

Na podlagi 41. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 95/07 – ZSPJS – uradno prečiščeno besedilo) in 14. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Državni zbor na seji dne 15. julija 2009 sprejel

R E S O L U C I J O
O NACIONALNEM PROGRAMU VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI V LETIH 2009 DO 2015 (ReNPVNDN)

Stalnico ogrožanja varnosti Republike Slovenije, njenih državljank in državljanov, premoženja, kulturne dediščine, okolja in drugih dobrin predstavljajo naravne in druge nesreče, ki so posledica geografskih, poselitvenih in drugih značilnosti državnega ozemlja. Zaradi podnebnih sprememb naravne nesreče kot so neurja s točo in močnim vetrom, poplave in plazovi, suša, visok sneg, žled in druge postajajo čedalje pogostejše in bolj intenzivne. Varnost in blaginjo prebivalcev Republike Slovenije ter okolja v katerem živimo, ogrožajo tudi okoljske nesreče in prekomerno obremenjevanje ter uničevanje naravnih dobrin, zdravstveno epidemiološka ogrožanja in drugi škodljivi pojavi. Glede na značilnosti sodobnih nevojaških in kompleksnih virov ogrožanja pa niso izključeni tudi čezmejni škodljivi vplivi takšnih pojavov in nesreč iz drugih držav na območje Republike Slovenije. Manj verjetni so pojavi terorizma in uporabe sredstev ter orožij za množično uničevanje. Dolgoročno je malo verjetno ponovno intenziviranje vojaških virov ogrožanja v regiji. Občutljivost Republike Slovenije na različne vire ogrožanja še posebej povečuje njena geografska pestrost, omejenost naravnih virov in prostora, majhnost ozemlja, prehodnost in policentrična poseljenost.

Zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki vključuje tudi okoljske, industrijske ter druge nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi pred pojavi terorizma in različnimi oblikami množičnega nasilja ter drugimi nevojaškimi in vojaškimi viri ogrožanja, je zato trajen življenjski in strateški cilj razvoja Republike Slovenije.

Z upoštevanjem virov ogrožanja ter stanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami doseženega z uresničevanjem Nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije leta 2002, s to resolucijo Državni zbor Republike Slovenije določa nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami smo po osamosvojitvi države organizirali in uveljavili kot enoten ter celovit podsistem nacionalne varnosti države, ki deluje usklajeno z drugimi podsistemi nacionalne varnosti. Njegove temeljne naloge so izvajanje preventivnih ukrepov, vzdrževanje pripravljenosti, opazovanje, obveščanje in alarmiranje ob nevarnostih in nesrečah, zaščita, reševanje in pomoč ob nesrečah vseh vrst in obsega, neposredno odpravljanje posledic nesreč ter sanacijo. Priprave in delovanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot enotnega sistema se zagotavlja na lokalni, regijski in državni ravni.

Republika Slovenija si prizadeva tudi za svojo aktivno vlogo in prispevek k večji varnosti na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v regiji, predvsem v Jugovzhodni Evropi, pri dvostranskem sodelovanju, zlasti pa v okviru krepitve mehanizma civilne zaščite v Evropski uniji in v mednarodnih organizacijah. Polnopravno članstvo v Evroatlantskih integracijah, zlasti v Evropski uniji, je omogočilo intenzivno izmenjevanje izkušenj, znanja ter vključitev Republike Slovenije v skupna prizadevanja za razvoj in dograjevanje mehanizma civilne zaščite Evropske unije, kot temeljne podlage za učinkovito pomoč in odzivanje Evropske unije na velike nesreče. Aktivna vloga na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Republike Slovenije izhaja tudi iz obveznosti, ki jih ima kot članica Združenih narodov po Akcijskem načrtu za zmanjšanje tveganja pred naravnimi nesrečami (Hyogo Framework for Action 2005-2015). Dvostranski sporazumi o sodelovanju na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so sklenjeni z Avstrijo, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Slovaško, Poljsko, Rusko federacijo, protokol o čezmejnem sodelovanju na tem področju pa tudi s Furlanijo – Julijsko Krajino. V postopku sklenitve so sporazumi z Italijo, Bosno in Hercegovino, Črno Goro in Makedonijo. Intenzivno je sodelovanje s Francijo in Švedsko ter nekaterimi drugimi državami članicami Evropske unije. Nacionalni sistem opazovanja in obveščanja je povezan s sistemom opazovanja in obveščanja v okviru Evropske unije, mednarodnih organizacij in s sistemi sosednjih držav.

V zadnjih letih je potekal proces prenove in posodobitve vseh zlasti normativnih in organizacijskih temeljnih rešitev v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, s ciljem nadaljnjega povečevanja njegove učinkovitosti, racionalnosti in odzivnosti na različne nesreče. Dopolnjen je bil krovni Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter področni zakoni o varstvu pred požarom, o gasilstvu in varstvu pred utopitvami. Z novim Zakonom o meteorološki dejavnosti se ureja med drugim sistem meteorološkega opazovanja. V sprejetih zakonskih novelah in novih izvršilnih predpisih so dopolnjene ali na novo urejene najpomembnejše organizacijske, tehnične in tehnološke ter funkcionalne rešitve za izvajanje temeljnih nalog sistema in odzivanje na vse vrste ogrožanj vključno s sodobnimi kompleksnimi grožnjami. Te rešitve bo treba usklajeno ter načrtno uveljaviti v prihodnjem obdobju v praksi na vseh ravneh in v vseh dejavnostih.

V državni pristojnosti je organiziranje opazovanja, obveščanja in alarmiranja, izgradnja in vzdrževanje telekomunikacijske, informacijske in druge infrastrukture, izdelava načrtov zaščite in reševanja za posamezne nesreče velikega obsega ter izvajanje drugih nalog, ki so bistvene za delovanje sistema. Določene priprave za zaščito, reševanje in pomoč se izvajajo tudi na ravni regij (13), ki so geografsko zaključena območja, katerim je prilagojena upravna, strokovna in operativna organiziranost zmogljivosti ter sil za učinkovito zaščito, reševanje in pomoč. Po ustanovitvi pokrajin bodo te zmogljivosti večinoma prenesene v pristojnost pokrajin. Upravljanje in vodenje sistema je izvedeno preko izvršilnih, predstavniških in poslovodnih organov, operativno pa preko poveljnikov in štabov Civilne zaščite, vodij reševalnih služb in drugih sestav ter vodij intervencij. Na morju reševanje vodi in usklajuje Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v okviru katere deluje Nacionalni center za koordinacijo in reševanje na morju.

Občine samostojno organizirajo in pripravljajo ter vodijo zaščito, reševanje in pomoč na svojem območju, ocenjevanje škode kot tudi odpravljanje posledic nesreč. Tudi sicer je težišče organiziranja in delovanja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občinah. Država jim pri tem pomaga s silami in sredstvi iz svoje pristojnosti. Stanje organiziranosti, opremljenosti in pripravljenosti za izvajanje zaščite in reševanja je med občinami zelo različno in pogojeno z velikim številom ter raznolikostjo občin in njihovih zmogljivosti. Delitev med nalogami v državni in občinski pristojnosti je jasna, pripravljene so organizacijske in druge rešitve za prenos dela državnih pristojnosti na bodoče pokrajine.

Težišče varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je že vsa leta na izvajanju preventivnih ukrepov, ki vključujejo tudi varstvo pred požari in utopitvami ter drugimi ogrožanji. Intenzivnost, načrtnost, usklajenost in vsebina preventive je zelo različna po posameznih dejavnostih. V zadnjih letih intenzivneje poteka uveljavljanje preventivnih ukrepov zlasti na področju načrtovanja in urejanja prostora, varstva pred požarom, seizmološke, meteorološke in hidrološke dejavnosti ter transporta in drugih infrastrukturnih sistemov. V nekaterih dejavnostih (npr. kmetijstvo, varstvo kulturne dediščine) je stanje nezadovoljivo, v drugih so veliki zaostanki (npr. upravljanje voda). Uveljavljeni sistem odprave posledic nesreč še vedno v preveliki meri socializira rizike, ki jih predstavljajo različne nesreče in premajhen poudarek se daje preventivi ter krepitvi in širitvi zavarovanj ter subvencioniranju preventivnih ukrepov.

Zgrajen je in uspešno deluje sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja. Uveljavljen je klic v sili na enotni evropski številki 112, ki ga podpira delovanje 13 regijskih centrov za obveščanje ter Center za obveščanje Republike Slovenije. Centri za obveščanje zbirajo in obdelujejo podatke o nevarnostih in nesrečah ter opravljajo dispečersko službo za vse reševalne službe (okoli 750.000 klicev letno) ter druge predpisane funkcije. Storitve za klic v sili je treba v bodoče še razširiti na tekstovne in video oblike. Izboljšati bo treba tudi uporabo klica v sili za potrebe službe nujne medicinske pomoči. V postopku prevzema v državno pristojnost je sistem javnega alarmiranja. Od 1563 siren jih bo dolgoročno potrebnih 1496, od tega je že prevzetih 428 siren. Zgrajena je ključna infrastruktura informacijsko komunikacijskega sistema za zaščito in reševanje. Osnovo informacijskega sistema predstavlja intranet zaščite in reševanja, ki povezuje uporabnike v lokalnem informacijskem omrežju na državni ravni in preko interneta ga lahko uporabljajo izvajalci na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za operativno delovanje je vzpostavljen sistem avtonomnih radijskih zvez zaščite in reševanja (ZARE IN ZARE PLUS), ki vključuje sistem osebnega klica in sistem javnega alarmiranja. Sistem fiksnih komunikacij se zagotavlja v javnem telekomunikacijskem sistemu. Začeta je izgradnja enotnega državnega avtonomnega digitalnega sistema radijskih zvez po standardu TETRA za državne organe.

Načrti zaščite in reševanja so izdelani na državni ravni za tiste nesreče, ki imajo množični značaj in lahko prizadenejo več občin ali regij (potres, poplava, jedrska nesreča, letalska nesreča, nesreča v železniškem prometu, nesreča na morju, teroristični pojav in uporaba orožij za množično uničevanje, požar v naravnem okolju, izbruh živalskih bolezni velikega obsega) in nekateri načrti na regijski ravni (množične prometne nesreče). Ažurirane ali dopolnjene so bile nekatere ocene ogroženosti, ki so se v zadnjih letih spremenile, kot so ogroženost zaradi požarov v naravnem okolju, možnosti nastanka velikih prometnih nesreč in izbruha živalskih bolezni velikega obsega, medresorsko pa se ocenjuje in spremlja razmere, ki vplivajo na ogroženost zaradi terorističnih aktivnosti. Na tej podlagi so izdelani načrti dejavnosti, razen v zdravstvu, ki pa niso vedno aktualizirani in popolni (npr. področje varstva kulturne dediščine). Načrte delovanja imata tudi Policija in Slovenska vojska. Po vsebini so neizenačeni načrti na ravni regij. Še bolj je neizenačena kvaliteta načrtov in njihova usklajenost v občinah. Načrti zaščite in reševanja v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, ki se ukvarjajo z nevarnimi snovmi (Seveso II. direktiva) so izdelani, vendar različno usklajeni z okolji v katerih te družbe obratujejo. Načrte zaščite in reševanja bo treba načrtno posodobiti in zagotoviti večjo usklajenost ključnih izvedbenih rešitev s temeljnimi načrti. Prav tako bo treba ažurirati načrte za zagotavljanje protipoplavne varnosti pri izvajalcih obvezne državne gospodarske javne službe na področju urejanja voda.

Dosedanje povezovanje in sodelovanje poklicnih, prostovoljnih in dolžnostnih sil za zaščito, reševanje in pomoč je bilo v glavnem uspešno in učinkovito pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob različnih vrstah nesreč. Ta povezanost, ki je pomembna značilnost slovenskega sistema zaščite, reševanja in pomoči, bo treba krepiti tudi v prihodnje, saj je letno od 13.000 do 15.000 različnih intervencij in posredovanj reševalnih služb ter drugih operativnih sestav.

Sile za zaščito, reševanje in pomoč so pretežno organizirane v lokalnih skupnostih, le manjši del je organiziran v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah ter na ravni regij in države. Kot javne reševalne službe na območju celotne države delujejo gorska reševalna služba, jamarska reševalna služba ter podvodna reševalna služba.

V enotah, službah in organih Civilne zaščite je bilo po dosedanjih merilih razporejenih okoli 15.000 pripadnikov. Pripravljenost in usposobljenost poveljnikov in štabov Civilne zaščite na lokalni ravni je neizenačena glede na splošne razlike med občinami. Sprejeta so nova merila za organiziranje enot in služb Civilne zaščite s katerimi se bo bistveno zmanjšalo število pripadnikov Civilne zaščite, nadaljevala specializacija enot in zlasti vzpostavile tiste službe in enote, ki jih ne morejo zagotoviti poklicne ali prostovoljne reševalne enote in sestave. Sprejete so tudi potrebne pravne in organizacijske rešitve za uvedbo pogodbene službe v Civilni zaščiti.

Občine s prostovoljnimi in poklicnimi gasilci organizirajo občinsko obvezno javno gasilsko službo. Delovanje prostovoljnih gasilcev, ki jih je v operativni sestavi okoli 44.000 in poklicnih gasilcev v teritorialnih enotah, ki jih je okoli 600, je preraslo po osamosvojitvi v splošno reševalno službo. Določenih je 44 gasilskih enot, ki opravljajo naloge ob prometnih nesrečah, nesrečah z nevarnimi snovmi in nekaterih drugih nesrečah tudi izven matičnih občin in te naloge sofinancira država. V povprečju pride 21,7 operativnega gasilca na 1000 prebivalcev ali 2,2 gasilca na 1 km2. Povprečna oddaljenost posamezne gasilske enote od najbližje sosednje gasilske enote znaša 3,87 km, kar gasilcem omogoča uspešno izvajanje nalog splošne reševalne službe. Prostovoljno gasilstvo je premalo razvito na zahodnem in jugozahodnem delu države. Z novo zakonodajo je status prostovoljnih gasilcev in drugih prostovoljnih reševalcev urejen primerljivo z drugimi članicami Evropske unije, vendar obstajajo težave v odnosu do delodajalcev, ki te prostovoljce zaposlujejo. Opremljenost je v glavnem ustrezna, vendar neizenačena med občinami glede na ogroženost. Začet je proces izenačevanja usposobljenosti med poklicnimi in prostovoljnimi operativnimi gasilci. Uveljavljeni so programi za načrtno posodabljanje gasilske zaščitne in reševalne opreme ter zagotovljene osnovne rešitve za pomoč gasilcev s širšega območja ob velikih nesrečah. Glede na vire ogrožanja se širijo naloge zaščite, reševanja in pomoči, ki jih opravljajo gasilci kot splošno reševalno službo. V povprečju gasilci opravijo okoli 5000 intervencij letno.

Reševanje v gorah in zahtevnih terenskih razmerah izvaja Gorska reševalna zveza Slovenije kot javna služba na ravni države, preko 17 postaj z okoli 700 gorskimi (prostovoljnimi) reševalci, pri čemer sodeluje tudi vojaško letalstvo in Policija. Letno opravijo okoli 300 reševanj in iskanj. Vzpostavljeno je načrtno usposabljanje, opremljanje in delovanje, ki ga sofinancira tudi država. Težave so pri odnosu delodajalcev do prostovoljnih reševalcev ter postopnem širjenju reševalnih nalog zaradi povečevanja prostočasnih dejavnosti v gorskem in hribovitem svetu (jadranje, soteskanje in druge).

Reševanje v jamah kot javno službo na območju celotne države izvaja Jamarska reševalna služba pri Jamarski zvezi Slovenije. Vanjo je vključenih okoli 60 reševalcev, ki opravijo letno okoli 15 različnih intervencij. Služba deluje na območju celotne države in jo sofinancira tudi država.

Reševanje iz vode kot javno službo na območju celotne države izvaja Podvodna reševalna služba pri Slovenski potapljaški zvezi in gasilske enote. Podvodno reševalna služba je organizirana v 15 reševalnih postajah, v katerih deluje nad 130 potapljačev reševalcev. Letno imajo okoli 30 intervencij. Delovanje službe sofinancira tudi država.

Kinološka zveza Slovenije in Zveza društev vodnikov reševalnih psov letno zagotavljata okoli 150 reševalnih psov za različne naloge zaščite, reševanja in pomoči, ki sodelujejo letno v okoli 60 reševalnih ali iskalnih intervencijah. Določene zmogljivosti zagotavljata tudi taborniška in skavtska organizacija, radioamaterji, letalski klubi in druge nevladne organizacije, s katerimi so vzpostavljene pogodbeno dogovorjene obveznosti glede zagotavljanja zmogljivosti in sofinanciranja na državni in lokalni ravni.

Rdeči križ Slovenije kot nacionalna organizacija z javnimi pooblastili, zagotavlja delovanje poizvedovalne službe, delovanje določenih nastanitvenih in oskrbnih zmogljivosti in v novejšem času tudi ekip prve pomoči. Bistvenega pomena z vidika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je njegovo delovanje na področju preventivnih in promocijskih dejavnosti, usposabljanja in humanitarne pomoči ob nesrečah. Zelo intenzivno humanitarno pomoč ob večjih nesrečah zagotavlja tudi Slovenska Karitas.

Med poklicnimi reševalnimi službami je poleg gasilcev najpomembnejša služba nujne medicinske pomoči kot del javnega zdravstva, katere zmogljivosti se vzpostavljajo po novem organizacijskem konceptu vse od 1997 leta dalje (organiziranost je bila dopolnjena z novim pravilnikom 2008). Usklajenost in povezanost službe in njenih posameznih delov z informacijsko komunikacijskimi sistemi ter uporabo drugih zmogljivosti v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za potrebe službe, je zelo različna. Številne zmogljivosti so še neizkoriščene in pogosto odvisne od razmer in možnosti posameznih zdravstvenih domov. Zelo neizenačena, v povprečju pa preskromna, je tudi pripravljenost zdravstvenih zmogljivosti za sprejem večjega števila nenadno poškodovanih oziroma obolelih.

Policija in Slovenska vojska podpirata oziroma po potrebi sodelujeta pri izvajanju zaščite in reševanja ob različnih vrstah nesreč. Modernizacija in posodabljanje opreme Slovenske vojske je omogočilo, da so se določene vojaške zmogljivosti namensko prilagodile tudi za sodelovanje ob nesrečah, kot so požari v naravi, premoščanje vodotokov, pomoč ob poplavah in podobno.

V skladu z državnimi načrti zaščite in reševanja in na podlagi dogovorov ali pogodb so zagotovljene nekatere specializirane enote, zmogljivosti, instituti in podpora za izvajanje zahtevnih nalog zaščite, reševanja in pomoči (ekološki laboratorij z mobilno enoto, reševanje v rudnikih, reševanje ob nesrečah s klorom, identifikacija mrtvih oseb in podobno).

Na področju izobraževanja in usposabljanja je vzpostavljen celovit sistem katerega jedro predstavlja Izobraževalni center za zaščito in reševanje, v katerem deluje tudi gasilska šola. Različnih oblik izobraževanja in usposabljanja se letno udeleži okoli 10.000 do 13.000 udeležencev, predvsem gasilcev in drugih reševalcev. Začet je razvoj ciljno usmerjenih podcentrov v Sežani in Pekrah. V teku so priprave za vzpostavitev višje šole za gasilstvo. V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu se izvaja trenutno 105 različnih programov, del tudi v Sežani, pri katerih sodeluje okoli 250 zunanjih predavateljev, inštruktorjev in drugih strokovnjakov. Del teh programov je posodobljen in usklajen z današnjimi zahtevami in spoznanji stroke. Med njimi se nekateri izvajajo tudi za potrebe Evropske unije in mednarodnih organizacij ter kot razvojna pomoč državam Jugovzhodne Evrope. Načrtno je sodelovanje s podobnimi izobraževalnimi institucijami v drugih državah, zlasti članicah Evropske unije. Programe usposabljanja, ki se izvajajo v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu, dopolnjuje tudi usposabljanje, ki ga izvajajo same nevladne organizacije za reševalne službe oziroma druge operativne sestave, ki jih organizirajo. V sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Rdečim križem Slovenije potekajo prizadevanja za vključevanje vsebin s področja zaščite, reševanja in pomoči vključno z izbirnim predmetom tudi v redni vzgojno izobraževalni sistem, pri čemer niso izkoriščene vse možnosti niti ni ustrezne podpore šolskega sistema. Predšolska in šolska mladina se seznanja o nevarnostih nesreč in o ukrepanju ob nesrečah v mladinskem tisku, z letaki, zgibankami in drugimi gradivi, posredovanimi šolam in vrtcem. Že enajsto leto poteka literarni in likovni natečaj za predšolske in šolske otroke na temo naravnih nesreč in podobno.

Usposabljanje prebivalstva je omejeno na občasne aktivnosti. To velja tudi za aktivnosti, ki jih izvajajo javni gasilski zavodi, nevladne organizacije zlasti prostovoljni gasilci, gorski reševalci, Rdeči križ Slovenije, pa tudi Planinska zveza Slovenije. Za prebivalce so pripravljene zgibanke, napotki za ravnanje pred, med in po nekaterih nesrečah, ki so objavljeni tudi na spletni strani www.sos112.si, promovira se številka 112 in podobno. Izdelani so filmi z opozorili ob večjih nesrečah za predvajanje na javni televiziji. Že dvaindvajset let izhaja letni zbornik o nesrečah, revija »UJMA«. Planinska zveza Slovenije skrbi za planinske postojanke in vzdrževanje planinskih poti ter na ta način, zlasti pa z usposabljanjem in drugimi aktivnostmi prispeva k večji varnosti obiskovalcev gora. Z vidika preventivnih dejavnosti pa tudi zaščite, reševanja in pomoči je pomemben kataster jam, ki ga vodi in vzdržuje Jamarska zveza Slovenije.

Razvojno raziskovalno delo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami poteka zlasti preko ciljnega raziskovalnega programa »Znanje za varnost in mir 2002 do 2010«, tehnološkega programa »Tehnologija za varnost in mir 2006 do 2012«, posameznih raziskav in študij primerov glede na težiščne aktivnosti ter projektov, ki se financirajo na področju varstva pred požarom iz požarnega sklada.

Na podlagi ocen ogroženosti, ocene stanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede na razpoložljive človeške in materialne vire, so temeljni cilji v srednjeročnem obdobju do 2015, ki ga zajema ta program:

nadaljnje uveljavljanje stališča, da se pri sprejemanju normativnih, organizacijskih, tehničnih in drugih ureditev ali ukrepov v posamezni dejavnosti, načrtovanju uporabe prostora, graditvi objektov ter usmerjanju posameznih dejavnosti, upoštevajo preventivni ukrepi s katerimi se preprečuje nastanek nesreče oziroma zmanjša njene posledice, pri čemer bo posebna pozornost v vseh dejavnostih namenjena prilagajanju posledicam, ki jih povzročajo podnebne spremembe in globalizacija. Sestavni del teh aktivnosti mora biti tudi določitev rešitev in podlag kriznega upravljanja in vodenja, ki zagotavljajo izvajanje posameznih dejavnosti tudi med in po nesrečah oziroma v vseh spremenjenih razmerah;

nadaljnje načrtno povečevanje zmogljivosti in opazovalnih omrežij za pravočasno napovedovanje, odkrivanje ter spremljanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč, zlasti pa sistemov za zgodnje meteorološko, hidrološko in lavinsko opozarjanje pa tudi zgodnje odkrivanje požarov v naravi ter povezovanje različnih sistemov za zaznavanje ogroženosti oziroma nastanka nesreč. V kar največji meri se bo poskušalo izkoristiti možnosti informacijsko komunikacijskih tehnologij pri napovedovanju, odkrivanju in spremljanju nevarnosti naravnih in drugih nesreč na nacionalnem in evropskem nivoju. Načrtno se bo spremljalo delovanje obstoječih sistemov in ureditev za zmanjševanje ogroženosti ter analizirala njihova učinkovitost z namenom dopolnjevanja za doseganje načrtovane učinkovitosti;

reorganizacija sil za zaščito, reševanje in pomoč na državni, regijski in lokalni ravni ter v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, glede na sprejete nove normativne in druge rešitve, še posebej zmanjšanje sestave Civilne zaščite in povečanje njene specializacije, uvajanje pogodbene službe v Civilni zaščiti, povečanje sposobnosti gasilske službe za posebej zahtevne intervencije, pri drugih reševalnih službah pa za odzivanje na sodobne vire ogrožanja. Stalnica bodo prizadevanja za ustreznejšo ureditev statusa prostovoljnih reševalcev, predvsem v odnosu do delodajalcev;

nadaljevanje ukrepov in aktivnosti za izboljšanje splošne pripravljenosti na naravne in druge nesreče, ki jih povzročajo sodobni viri ogrožanja, podnebne spremembe, skrajševanje odzivnih časov in postopna uveljavitev standardov prihoda reševalcev na kraj nesreče;

nadaljevanje dograjevanja informacijsko komunikacijske infrastrukture zaščite in reševanja, logističnih centrov, objektov za usposabljanje in drugih infrastrukturnih zmogljivosti z upoštevanjem prilagoditve delovanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami morebitnim spremembam v organizaciji in delovanju lokalne samouprave;

dopolnjevanje organiziranosti določenih reševalnih sestav na ravni države in povečevanje njihovih zmogljivosti usklajeno tudi z razvojem kadrovskih, tehničnih in drugih zmogljivosti Slovenske vojske, za pomoč ob zahtevnih naravnih in drugih nesrečah na območju države oziroma razvoj in povečanje zmogljivosti teh sil za pomoč drugim državam predvidoma na celotnem območju Evrope in Sredozemlja oziroma za pomoč v okviru Evropske unije;

načrtno posodabljanje obstoječih programov usposabljanja, priprava novih programov glede na vire ogrožanja in spremembe na področju organiziranja in opremljanja sil za zaščito, reševanje in pomoč, uvajanje sodobnih oblik usposabljanja, sodelovanje z izobraževalnimi institucijami na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v drugih državah, uveljavljanje modela prve psihološke pomoči za ogrožene v nesrečah ter reševalce, usposabljanje komisij za ocenjevanje škode in priprava programov za predšolsko in šolsko mladino, za pridobitev znanj in veščin s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter usposabljanj prebivalstva;

načrtno nadaljevanje raziskovalnih in razvojnih nalog ter projektov pri katerih bo poudarjena uporabnost rezultatov z vidika podpore srednjeročnih prednostnih programov, nadgradnje informacijskega in komunikacijskega sistema, izboljševanja učinkovitosti in odzivnosti na sodobne vire ogrožanja ter večnamenskosti uporabe različnih tehničnih in drugih sredstev ter opreme na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

spodbujanje ukrepov in aktivnosti, ki širijo zavarovanje, spodbujajo preventivne ali zaščitne ukrepe in nadaljevanje programov nacionalnega pomena za izboljšanje priprav na požare v naravnem okolju, za ukrepanje ob izbruhih nevarnih rastlinskih bolezni in škodljivcev, za ukrepanje ob nenadnem onesnaženju morja, za ukrepanje ob množičnih prometnih nesrečah in nesrečah v avtocestnih predorih ter ob vremenskih ujmah, posodabljanje gasilske zaščitne in reševalne opreme ter izenačevanje opremljenosti gasilskih in drugih reševalnih služb v občinah s slabšimi materialnimi možnostmi.

V skladu s temeljnimi cilji bomo na področju varstva pred požarom dosledno uveljavili obveznost, da gasilci razpolagajo s požarnimi načrti za požarno bolj ogrožene objekte in objekte v katerih se zbira večje število ljudi ter zagotovili redno letno usposabljanje za izvajanje evakuacije iz teh objektov, pri čemer bo prednost dana šolam oziroma objektom namenjenih za bivanje ali varstvo posebej ranljivih skupin prebivalstva. Uveljavljen bo tudi izpopolnjen sistem preventivnih ukrepov varstva pred požarom v zvezi z vročimi deli. Na področju varstva pred utopitvami pa bo temeljni cilj doseči vpetost preventivnih ukrepov ter varstva pred utopitvami v priprave, usposabljanje in delovanje različnih reševalnih služb in sestav.

Prednostno bomo poskušali skleniti sporazum o sodelovanju na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami z Republiko Italijo kot sestavni del nadaljnjih intenzivnih aktivnosti za širitev in krepitev dvostranskega sodelovanja z drugimi državami. Nadaljevali bomo z aktivno vlogo Republike Slovenije na področju krepitve mehanizma civilne zaščite v okviru Evropske unije, povečali zmogljivosti za tehnično in gorsko reševanje ter gašenje požarov v naravnem okolju za zagotavljanje pomoči drugim državam v okviru Evropske unije, za pomoč drugim državam oziroma za pomoč državam v širši regiji. Proučili bomo možnosti za vključitev v povezave sredozemskih držav na področju varstva pred požari v naravnem okolju. Zagotovili bomo tudi sodelovanje v mednarodnih reševalnih operacijah v sistemu OZN za odzivanje na nesreče in v okviru Nata.

Dopolnili, posodobili in prilagodili bomo sistem za meteorološko, hidrološko in lavinsko ter ekološko opozarjanje (zgodnje zaznavanje intenzivnih padavin, neurij, požarne ogroženosti v naravnem okolju, ekoloških in drugih pojavov) z uvedbo novih metod napovedovanja in komuniciranja ter državno mrežo meteoroloških postaj, vključno s postajami za daljinsko zaznavanje. Prednostno bo posodobljeno meteorološko radarsko pokrivanje države z namestitvijo meteorološkega radarja v zahodnem delu države in povečano število prizemnih merilnih postaj za zgodnje zaznavanje intenzitete ter bilance padavin in druge potrebe. Sistem bo še celoviteje povezan s splošnim sistemom opazovanja, obveščanja in alarmiranja.

Izdelan in uveljavljati se bo začel program razvoja in vzpostavitve službe za pomorsko meteorologijo in hidrologijo, ki bo vključena v sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja o ekstremnih vremenskih in hidroloških pojavih ter v podporo delovanja v primeru nenadnega onesnaženja morja. Podatke bo služba posredovala tudi v enotni pomorski informacijski sistem. Vzpostavljen bo sistem za nadzor plovbe (VTS), kar bo dopolnilo že vzpostavljen sistem obveznega javljanja ladij z nevarnimi tovori v Jadranu. Služba za meteorologijo in hidrologijo ter služba za nadzor pomorskega prometa bosta povezani v enotni pomorski informacijski sistem.

Nadaljevali bomo z dopolnjevanjem, posodabljanjem in prilagajanjem (po lokacijah in namenu) državne mreže vodomernih postaj za opazovanje visokih voda ter nadgradili simulacijska orodja za napovedovanje odtoka. Celoten sistem bomo povezali s sistemom za opazovanje, obveščanje in alarmiranje in zagotovili pravočasno alarmiranje zaradi visokih voda preko regijskih centrov za obveščanje. Izpopolnili in posodobili bomo sistem tehničnega in seizmičnega opazovanja visokih pregrad (33). Vzporedno z graditvijo hidroelektrarn na spodnji Savi bo vzpostavljen sistem opazovanja, spremljanja in opozarjanja na visoke vode med vsemi hidroelektrarnami na Savi in vključen v splošni sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja. Prizadevali si bomo za čim hitrejšo normativno ureditev izdelave izračunov in dokumentacije o hidravličnih posledicah morebitnih porušitev hidroenergetskih objektov ter načrtno izvajanje priprav za opozarjanje in ukrepanje ob visokih vodah.

Organizirali bomo sistem spremljanja in obveščanje sosednjih držav ob nenadnih velikih onesnaženjih površinskih voda v povodjih (po vzoru na podonavski alarmno opozorilni sistem) na celotnem območju države.

Dogradili bomo enoten sistem za spremljanje zunanjega sevanja za ukrepanje ob jedrskih nesrečah in drugih radioloških nevarnostih ter ga povezali z drugimi nacionalnimi in evropskimi sistemi te vrste. Na tej podlagi bo izdelan z upoštevanjem zmogljivosti v poklicnih in drugih reševalnih enotah ter sestavah za radiološko, kemijsko in biološko zaščito, vključno z zmogljivostmi Slovenske vojske za radiološko, kemijsko in biološko zaščito, enoten načrt spremljanja in zaznavanja radioloških, kemijskih in bioloških nevarnosti, vzorčenja in pregledovanja vzorcev ter obveščanja javnosti. V enoten sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja bo vključena tudi fitosanitarna služba ter služba za nadzor zdravja živali in živil živalskega izvora.

Nadaljevali bomo s programom razvoja enotnega informacijsko telekomunikacijskega sistema. Programske aplikacije bomo še vnaprej gradili na centralnih zbirkah podatkov in na tehnologijah, ki bodo omogočale varen interni in oddaljeni dostop, pri čemer bodo uporabljene zlasti standardne tehnologije v okviru omrežja internet. Geografsko informacijski sistem GIS UJME bomo razvijali še naprej za uporabo v centrih za obveščanje in v spletni različici za ostale izvajalce varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sistem za spremljanje intervencij in nesreč bomo predvidoma nadgradili iz dvodimenzionalne geografske osnove v tridimenzionalno ter omogočili reševalnim službam izvajanje lastnih strokovnih analiz. Večina aplikacij se bo razvijala kot spletnih, ki bodo dostopne na enotnem spletnem portalu Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje www.sos112.si, v omejenem obsegu pa tudi preko mobilnih telefonov v tehnologiji wap na naslov wap.sos112.si. Prizadevali si bomo, da bodo v enotni informacijsko telekomunikacijski sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami lahko hitro in neposredno posredovale informacije tudi opazovalne in nadzorne službe, organizirane za spremljanje meteoroloških, hidroloških, seizmoloških, radioloških, ekoloških in drugih razmer. Sistem bo omogočal tudi prikazovanje dodatnih vsebin s katerimi razpolagajo te službe. Nadaljevalo se bo program dopolnjevanja in posodabljanja posredovanja ter uporabe aktualnih meteoroloških in hidroloških opozoril ter informacij preko Centra za obveščanje Republike Slovenije in regijskih centrov za obveščanje za pravočasno opozarjanje prebivalstva oziroma vzpostavljanje pripravljenosti ali aktiviranja sil za zaščito, reševanje in pomoč v primeru grozečih nesreč.

Nadaljevali bomo s projektom prenove sistema javnega alarmiranja tako, da bo v državno pristojnost v tem srednjeročnem obdobju prevzetih še 1.068 siren. Sistem bo posodobljen, prilagojen na različne telekomunikacijske sisteme in vključen preko namenskega digitalnega radijskega omrežja v enoten informacijsko telekomunikacijski sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zagotovljeno bo selektivno proženje siren iz centrov za obveščanje, pri čemer se ne bo spremenilo možnosti in obsega uporabe siren za javno alarmiranje pod predpisanimi pogoji za aktiviranje gasilcev. Zagotovljena bo povezava siren za javno alarmiranje med zavezanci Seveso II direktive in regijskimi centri za obveščanje. Tudi v obravnavanem obdobju bomo vzdrževali in zagotavljali delovanje lokalnih alarmnih sistemov na območju plazov velikega obsega, kot sestavni del splošnega sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja. Posodobljen sistem javnega alarmiranja bo zagotavljal ustrezno izvajanje temeljnih funkcij javnega alarmiranja najmanj v naslednjem desetletju.

Načrtno se bo nadaljeval program posodabljanja opreme in zmogljivosti regijskih centrov za obveščanje. Prednostno se bo zagotovila prenova na perspektivni lokaciji regijskega centra Zahodne Štajerske, Dolenjske in Severnoprimorske regije. Nadaljevali bomo z razvojem storitev na področju klica v sili na številki 112 na tekstovne in video klice in tako omogočili večjo uporabnost klica v sili. Izboljšano bo prikazovanje lokacije klicočega in predvidoma bodo zagotovljeni pogoji za uvedbo samodejnih klicev v sili ob prometnih nesrečah. Nadaljevali bomo s prizadevanji in v prvih dveh letih po uveljavitvi tega programa zagotovili odzivanje tujim državljanom na klic v sili tudi v angleškem jeziku.

Ponovno bodo proučene realne možnosti za izgradnjo in prehod na enotni digitalni sistem radijskih zvez državnih organov TETRA, ki naj bi bil predvidoma dograjen v obravnavanem srednjeročnem obdobju. Izgradnja in prehod bosta odvisna predvsem od materialnih možnosti za nakup nove terminalne radijske opreme, obenem pa bo treba zagotoviti najmanj enak standard kvalitete in storitev kot jih zagotavljajo obstoječi sistemi zvez.

Nadaljevali bomo z razvojem video sistema nadzora nad požari v naravnem okolju na Obalno kraškem, Severno primorskem in Notranjskem območju s ciljem, da se nadzoruje še dodatnih okoli 40.000 ha požarno ogroženega območja in morje, vse z možnostjo operativne uporabe podatkov v regijskih centrih za obveščanje ter v določenih gasilskih enotah na zahodnem delu države.

Nadaljeval se bo razvoj osrednjega državnega logističnega centra v Rojah s ciljem, da se na tej lokaciji razvije tudi potrebne zmogljivosti za sprejem mednarodne pomoči, mednarodnih enot oziroma za sprejem sil za zaščito, reševanje in pomoč ter stacionarni informacijski center za državne potrebe. Izpopolnjene bodo organizacijske in druge priprave za sprejem mednarodne pomoči po zraku, zlasti na letališčih Jožeta Pučnika, Edvarda Rusjana in v Cerkljah ob Krki ter določene bodo lokacije in druge zmogljivosti za sprejem pomoči po cestah na glavnih vstopih v državo.

Nadaljeval se bo razvoj namenskega logističnega centra za požare v naravnem okolju v Postojni in skupaj z Občino Ajdovščina v novem logističnem centru na letališču v Ajdovščini. Nadaljeval se bo tudi razvoj splošnih logističnih centrov v Kopru, Postojni, Kranju, Celju, Mariboru in Murski Soboti, v ostalih centrih se zmogljivosti ne bo povečevalo.

Pri dopolnjevanju ali spreminjanju sistemske in področne zakonodaje na državni in lokalni ravni, se bo v potrebnem obsegu uredilo oziroma upoštevalo preventivne ukrepe in dejavnosti z vidika učinkovitega preprečevanja nastanka nesreč, zmanjševanja njihovih posledic oziroma vzpostavljanja pogojev za učinkovito zaščito, reševanje in pomoč, če do nesreče pride.

Ustanovljeno bo medresorsko delovno telo, ki bo usmerjalo in usklajevalo aktivnosti za uresničevanje smernic za izvajanje Akcijskega načrta zmanjšanja tveganja pred naravnimi nesrečami (Hyogo Framework for Action 2005-2015). Izvajale se bodo aktivnosti, ki temeljijo na Alpski konvenciji. Zavzemali se bomo za uresničevanje Strategije prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam s temeljnim izhodiščem, da mora imeti upravljanje kmetijstva in gozdarstva glavno vlogo pri učinkoviti rabi vode v sušnih območjih, zagotavljanju pogojev za ustrezno pitno vodo, izboljševanje obvladovanja poplav in drugih nesreč kot so požari, vetrolomi, snegolomi, žled, škodljivci in bolezni. V sodelovanju s pristojnimi ministrstvi bo izdelana strategija in program varstva pred posledicami suše vključno z ukrepi za zmanjšanje škod v kmetijstvu in tudi drugih gospodarskih sektorjih, npr. pri oskrbi s pitno vodo ter z analizo negativnih vplivov v energetiki, turizmu in na drugih področjih. Zagotovljena bo vključitev v delo Centra za obvladovanje suše v jugovzhodni Evropi in v morebitne nove inštitucije, ki se bodo ukvarjale s problematiko podnebnih sprememb.

V obravnavanem obdobju se bo dopolnilo prostorske sestavine plana Republike Slovenije in drugih prostorskih načrtov z ukrepi za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zagotovilo redno dopolnjevanje in spremljanje izvajanja teh dokumentov, s temeljnim izhodiščem, da je prostorsko načrtovanje daleč najpomembnejši in tudi najcenejši instrument za prilagajanje dejavnosti in rabe prostora učinkom podnebnih sprememb oziroma za občutno zmanjšanje ranljivosti prostora pred temi spremembami. Prizadevali si bomo, da zlasti občine pri dopolnjevanju svojih občinskih prostorskih aktov strokovno in dosledno upoštevajo ogroženost in ranljivost svojega prostora. Treba je uveljaviti spoštovanje prostorskih, urbanističnih in tehničnih standardov ter pri načrtovanju in graditvi objektov uporabljati take izvedbene in arhitekturne rešitve, ki so strokovno utemeljene in preizkušene, kot najbolj zanesljive za kljubovanje naravnim ujmam. Ustanovitev pokrajin mora prispevati k večji usklajenosti in kvaliteti prostorskega načrtovanja tudi z vidika preprečevanja in zmanjševanja posledic naravnih in drugih nesreč.

Izdelana bo strategija in program varstva pred poplavami, ki bosta temeljila na predpisanih pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije. Pospešilo se bo izdelavo strokovnih podlag, zlasti scenarijev bodočega podnebja, za odločanje o pogojih rabe in varovanja območij ogroženih zaradi poplav, plazov in erozije ter vodovarstvenih območij. Dopolnjeno bo upravljanje z vodami zlasti v delu, ki ureja delovanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb. Izvedena bo reorganizacija, dopolnjena koncesijska razmerja in prilagojeno delovanje službe zahtevam evropske in nacionalne zakonodaje ter posledicam, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Poseben poudarek bo dan izvedbi nujnih investicij in vzdrževanju pomembnejših objektov vodne infrastrukture na področju upravljanja z vodami, ki pomenijo bistveno izboljšanje vodnega režima. Nadaljevali bomo z obnovo protipoplavnih nasipov vzdolž Mure. Predvidoma v treh letih bo izveden sanacijski program odprave posledic poplav 2007 na objektih vodne infrastrukture, vodnih in priobalnih zemljiščih.

V obravnavanem obdobju bo dokončano izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja in stabilizacijo vplivnih območij plazov velikega obsega, ki so se zgodili v preteklem obdobju. Izdelana bo strategija in program varstva pred zemeljskimi plazovi, pri čemer bo temeljni cilj zmanjševanje posledic zdrsov zemeljskih plazov.

Nadaljevali bomo načrtno sanacijo opuščenih naftnih vrtin v vzhodnem delu države.

Na podlagi dosedanjih izkušenj bo proučena možnost za dodatno zmanjšanje števila objektov za katere se daje soglasje z vidika požarne varnosti k projektnim rešitvam v postopkih za pridobitev gradbenih dovoljenj.

Spodbujali bomo rešitve, programe in ukrepe, katerih namen bo širitev vrst zavarovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami, zlasti povečevanje obsega zavarovanj v kmetijstvu. Zavzemali se bomo za razširitev in vzpostavitev sistema subvencioniranja zavarovanj za bolezni živali, ki lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo. Zavzemali se bomo tudi za uveljavljanje sistemskih rešitev, ki bodo preko zavarovanja omogočale kritje poleg neposrednih škod tudi posrednih škod ob izbruhu živalskih bolezni. Država bo spodbujala zaščitne preventivne ukrepe kot so protitočne mreže, oroševanje in druge ter nekatere tudi subvencionirala. Pričeli bomo z aktivnostmi za vzpostavitev aktivne zaščite pred točo.