na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za policiste
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 41-1684/2014, stran 4484 DATUM OBJAVE: 6.6.2014
VELJAVNOST: od 7.6.2014 / UPORABA: od 7.6.2014
RS 41-1684/2014
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 7.6.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
1684. Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za policiste
Na podlagi Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) pogodbeni stranki
1. Vlada Republike Slovenije, ki jo zastopa dr. Gregor Virant, minister za notranje zadeve, na strani delodajalca
ter
2. Sindikat policistov Slovenije, ki ga zastopa Zoran Petrovič, in Policijski sindikat Slovenije, ki ga zastopa Radivoj Uroševič, na strani delojemalcev
sklepajo
1. Vlada Republike Slovenije, ki jo zastopa dr. Gregor Virant, minister za notranje zadeve, na strani delodajalca
ter
2. Sindikat policistov Slovenije, ki ga zastopa Zoran Petrovič, in Policijski sindikat Slovenije, ki ga zastopa Radivoj Uroševič, na strani delojemalcev
sklepajo
A N E K S š t. 2
h Kolektivni pogodbi za policiste
h Kolektivni pogodbi za policiste
1. člen
V Kolektivni pogodbi za policiste (Uradni list RS, št. 41/12 in 97/12) se v 3. členu 3. točka spremeni tako, da se glasi: »Časovna veljavnost: pogodba se sklene za pet let.«.
2. člen
Peti odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5)
Pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev, s pisnim soglasjem policista pa se lahko upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev (v nadaljnjem besedilu: referenčno obdobje). Pisno soglasje policista velja do njegovega pisnega preklica, preklic pa se upošteva od začetka naslednjega koledarskega leta dalje.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6)
Posamezno referenčno obdobje se začne 1. januarja, 1. maja in 1. septembra v koledarskem letu, konča pa 30. aprila, 31. avgusta in 31. decembra v koledarskem letu. Če policist da pisno soglasje iz prejšnjega odstavka, se referenčno obdobje začne 1. januarja in 1. julija v koledarskem letu, konča pa 30. junija in 31. decembra v koledarskem letu.«.
Dosedanja šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.
Za osmim odstavkom se dodajo novi deveti, deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti in štirinajsti odstavek, ki se glasijo:
»(9)
Če je bilo policistu, ki ima neenakomerno razporejen delovni čas oziroma začasno prerazporejen delovni čas, v posameznem referenčnem obdobju odrejeno delo preko povprečne delovne obveznosti v tem obdobju, se mu ne glede na dnevno, tedensko ali mesečno omejitev dela preko polnega delovnega časa ta presežek šteje kot delo prek polnega delovnega časa.
(10)
Ne glede na prejšnji odstavek se policist in neposredni vodja lahko v 10 dneh po poteku referenčnega obdobja pisno dogovorita, da policist v dveh mesecih po poteku referenčnega obdobja izkoristi presežek ur iz prejšnjega odstavka. V tem primeru se za presežek ur izplača dodatek za delo prek polnega delovnega časa.
(11)
Policistu, ki ima neenakomerno razporejen delovni čas oziroma začasno prerazporejen delovni čas, se iz prejšnjega referenčnega obdobja v novo referenčno obdobje lahko izjemoma prenese primanjkljaj največ 12 ur, vendar ne v dveh referenčnih obdobjih zaporedoma. Ne glede na navedeno omejitev lahko policist neposrednemu vodji pisno predlaga, da prenese v novo referenčno obdobje primanjkljaj največ 12 ur, če je nastal v zadnjem tednu referenčnega obdobja. Policistu, ki je prenesel primanjkljaj ur v naslednje referenčno obdobje, se v tem referenčnem obdobju poveča delovna obveznost za število ur prenesenega primanjkljaja.
(12)
Za policiste, ki se sredi referenčnega obdobja zaposlijo ali premestijo na delovna mesta, na katerih se delo opravlja v neenakomerno razporejenem delovnem času oziroma začasno prerazporejenem delovnem času, se prvo referenčno obdobje dela v neenakomernem delovnem času skrajša in konča na datum zaključka referenčnega obdobja iz šestega odstavka tega člena.
(13)
V primeru neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve delovnega časa polni delovni čas posameznega tedna ne sme preseči 52 ur in ne sme biti krajši od 24 ur. Ob upoštevanju odrejenega dela preko polnega delovnega časa, kot to ureja 72. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13 in 11/14), delovni čas posameznega tedna ne sme preseči 56 ur.
(14)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko policist neposrednemu vodji pisno predlaga drugačno tedensko razporeditev delovnega časa, tako da se upošteva samo določba, da delovni čas posameznega tedna ne sme presegati 56 ur. Drugačna tedenska razporeditev delovnega časa velja do policistovega pisnega preklica predloga, preklic pa se upošteva od začetka naslednjega referenčnega obdobja dalje.«.
3. člen
Za 17. členom se doda nov 17.a člen, ki se glasi:
»17.a člen
(odrejanje pripravljenosti)
(1)
Policist ima pravico do seznanitve s pripravljenostjo za najmanj sedem dni vnaprej po razporedu dela.
(2)
Če število opravljenih ur rednega dela in ur, opravljenih v času pripravljenosti, presega število ur policistove mesečne delovne obveznosti, se razlika ur šteje kot delo prek polnega delovnega časa.
(3)
Delo, opravljeno v času pripravljenosti na dan, ko je policist že opravil dnevno delovno obveznost na podlagi razporeda dela, se šteje kot delo po posebnem razporedu.
(4)
Ne glede na prejšnji odstavek se ure, opravljene v času pripravljenosti, ki so odrejene na podlagi 73. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji za dokončanje začete naloge, štejejo kot delo preko polnega časa.
(5)
Pripravljenost se lahko odredi tudi najmanj 24 ur pred njenim začetkom, pri čemer se opravljene ure štejejo kot delo po posebnem razporedu. Izjemoma se lahko pripravljenost odredi tudi v manj kot 24 urah pred začetkom, pri čemer se opravljene ure štejejo kot delo prek polnega delovnega časa.«.
4. člen
Za 19. členom se dodata nova 19.a in 19.b člen, ki se glasita: