na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravila skrbnega računovodenja 2 (PSR 2016) - Poslovne knjige (računovodski razvidi)
OBJAVLJENO V: Uradni list , stran 0 DATUM OBJAVE: 1.1.2016
VELJAVNOST: od 1.1.2016 / UPORABA: od 1.1.2016
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 1.1.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: AKTUALEN.
Pravila skrbnega računovodenja 2 (2016)
POSLOVNE KNJIGE (RAČUNOVODSKI RAZVIDI)
A. Uvod
Ta pravila se uporabljajo pri vodenju poslovnih knjig (računovodskih razvidov), to je knjigovodskem razvidovanju. Obdelujejo:
a)
opredeljevanje poslovnih knjig;
b)
urejanje kontov v poslovnih knjigah;
c)
vpisovanje v poslovne knjige;
č)
hrambo poslovnih knjig.
Ta pravila se opirajo na splošno računovodsko teorijo ter so povezana predvsem s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) od 1 do 17, od 20 do 23 ter s Pravili skrbnega računovodenja (PSR) 1.
Pravila (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvijo ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) ter Uvodom v Slovenske računovodske standarde in Okvirom SRS (2016).
B. Pravila
a) Opredeljevanje poslovnih knjig
2.1.
Poslovne knjige so vsebinsko povezane knjige, kartoteke in podatkovne zbirke s knjiženimi poslovnimi dogodki, ki spreminjajo sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke ali odhodke, in so razvidni iz knjigovodskih listin. Poslovne knjige so knjigovodski razvidi, ki so posledica ustaljenega knjigovodskega urejanja in obdelovanja podatkov.
2.2.
Poslovne knjige v pomenu iz PSR 2.1. nastajajo le pri knjigovodenju kot sestavnem delu računovodenja, ne pa tudi pri računovodskem predračunavanju, računovodskem nadziranju in računovodskem analiziranju. Čeprav bi se lahko načrtovani poslovni dogodki pri računovodskem predračunavanju zapisovali podobno kot uresničeni poslovni dogodki pri knjigovodenju, je vodenje poslovnih knjig le zapisovanje uresničenih gospodarskih kategorij in njihovih sprememb, kar formalno zagotavlja pravne dokaze. Pri računovodskem nadziranju in računovodskem analiziranju se poslovne knjige ne vodijo, a podatki iz njih so predmet preizkušanja pravilnosti oziroma kakovosti.
2.3.
Poslovne knjige delimo na glavno knjigo in pomožne knjige. Pomožne poslovne knjige so analitične evidence (razčlenjevalni razvidi) in druge pomožne knjige (pomožni knjigovodski razvidi). Organizacija v svojem splošnem aktu opredeli, katere pomožne poslovne knjige in analitične evidence bo vodila. Organizacija mora zagotoviti vpogled v poslovne knjige tako, da so razvidni časovno zaporedje vpisov poslovnih dogodkov v poslovne knjige (dnevnik knjiženja) in spremembe sredstev, obveznosti do njihovih virov, prihodkov in odhodkov, razvrščene po ustreznih kontih.
2.4.
Poslovne knjige ne povzemajo vseh podatkov o uresničenih poslovnih dogodkih, temveč le tiste, ki jih je mogoče izraziti v denarni merski enoti, in ki na končni stopnji omogočajo spoznavati vrednostno izražene sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke posamič po vrstah in kot celoto. Kot poslovne knjige se ne štejejo niti izvajalni razvidi (operativna evidenca) posameznih pojavov niti statistični razvidi.
2.5.
Poslovne knjige nastajajo pri knjigovodenju v finančnem računovodstvu in stroškovnem računovodstvu. Finančno knjigovodstvo kot sestavina prvega spremlja sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke, podrobneje pa le tiste, ki so povezani z razmerji proučevane organizacije z drugimi organizacijami. Stroškovno knjigovodstvo kot sestavina drugega podrobno spremlja predvsem razpoložljive prvine poslovnega procesa in njihovo trošenje ter nastajanje poslovnih učinkov. V poslovodnem računovodstvu ne nastajajo posebne poslovne knjige, temveč se uporabljajo tiste iz finančnega računovodstva in stroškovnega računovodstva.
2.6.
V finančnem računovodstvu se vodijo predvsem glavna knjiga ter nekatere analitične evidence in druge pomožne poslovne knjige. V stroškovnem računovodstvu pa nastaja večina analitičnih evidenc in drugih pomožnih poslovnih knjig.
2.7.
Analitične evidence se nanašajo na primer na opredmetena osnovna sredstva, material, opravljeno delo, nastajajočo proizvodnjo, proizvode in trgovsko blago ter lahko poleg podatkov, izraženih v denarni merski enoti, vsebujejo tudi podatke, izražene v nedenarnih merskih enotah, pa tudi na terjatve, dolgove in finančne naložbe. O vodenju posameznih vrst analitičnih evidenc se odloči organizacija sama glede na potrebe, organiziranost pa tudi morebitne zunanje predpise.
2.8.
Glavna knjiga se vodi po načelu dvostavnega knjigovodstva.
b) Urejanje kontov v poslovnih knjigah
2.9.
V denarni merski enoti izražene gospodarske kategorije, ki se spremljajo v finančnem računovodstvu in stroškovnem računovodstvu, so urejajo po kontih. Kontni načrt se lahko nanaša na glavno knjigo ali pomožne poslovne knjige, uporablja pa se ne samo pri knjigovodenju, temveč tudi pri računovodskem predračunavanju, računovodskem nadziranju in računovodskem analiziranju.
2.10.