TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

 

Pritožbeno sodišče nima pomislekov v presojo sodišča prve stopnje, da upnika nista z verjetnostjo izkazala, da bi dolžnik storil očitano dejanje nelojalne konkurence iz pete alinee 3. odst. 13. čl. ZVK. Sodišče prve stopnje je namreč pri presoji o (ne)zamenjljivosti pravilno upoštevalo tudi blagovno znamko dolžnika na spornih čevljih in sandalih. Z njo so po ugotovitvah sodišča prve stopnje "zelo vidno na več mestih" označeni čevlji dolžnika (prim. s tem v zvezi sklep Vrhovnega sodišča RS z dne 9.3.2000, opr. št. III Ips 90/98). Pravica do modela ne daje zavarovanemu modelu avtomatično pomena avtorskega dela. Kriteriji za eno in drugo vrsto pravice intelektualne lastnine so namreč različni (prim. 1. odst. 5. čl. ZASP in 14. čl. ZIL). Presoja o zatrjevani kršitvi začasne pravice do modela iz 32. čl. ZIL se mora omejiti na primerjavo spornih zunanjih oblik obutve dolžnika. Pri presoji o kršitvi začasne pravice iz 32. čl. ZIL (2. odst. 36. čl. ZIL v zvezi z 2. in 3. odst. 94. čl. ZIL) namreč ne morejo biti odločilne dodatne označbe dolžnika (blagovne znamke), ki sicer lahko izključujejo možnost zmede na trgu glede izvora, ko gre za očitek dejanja nelojalne konkurence iz pete alinee 3. odst. 13. čl. ZVK.