Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 67-2876/2008, stran 9029 DATUM OBJAVE: 4.7.2008

VELJAVNOST: od 1.1.2009 do 8.5.2009 / UPORABA: od 1.1.2009 do 9.1.2015

RS 67-2876/2008

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 10.1.2015 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 16.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 10.1.2015
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2876. Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT)
Razglašam Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 17. junija 2008.
003-02-6/2008-3
Ljubljana, dne 26. junija 2008
dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O ODVETNIŠKI TARIFI (ZOdvT)

1. poglavje Splošne določbe

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta zakon določa način vrednotenja, obračunavanje in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora stranka oziroma naročnik storitve plačati odvetniku, odvetnici ali odvetniški družbi (v nadaljnjem besedilu: odvetniku) za opravljeno pravno storitev.

(2)

Stranka je oseba, za katero odvetnik opravi pravno storitev na podlagi mandatnega razmerja oziroma oseba, v korist katere je sklenjeno mandatno razmerje ali za katero opravi odvetnik pravno storitev po sklepu pristojnega organa.

(3)

Tujim fizičnim in pravnim osebam sme odvetnik svoje storitve obračunati po predpisih oziroma tarifi, ki velja na območju države, v kateri odvetnik stranko zastopa oziroma zanjo deluje. Za storitev, ki jo odvetnik opravi za domačo stranko v tujini, ima pravico zahtevati plačilo stroškov po tem zakonu ali po predpisih oziroma tarifi, ki velja v državi, v kateri zastopa stranko, kar velja tudi, če stranko zastopa oziroma zanjo dela le pisno.

2. člen

(odvetniška storitev in stroški odvetniške storitve)

(1)

Odvetniška storitev (v nadaljnjem besedilu: storitev) je delo, ki ga odvetnik opravi za stranko v smislu določb zakona, ki ureja odvetništvo.

(2)

Stroški odvetniške storitve so vsota odvetniških nagrad (v nadaljnjem besedilu: nagrad), ki po tem zakonu pripadajo odvetniku za opravljeno storitev, in izdatkov, posebej določenih v 6. delu Tarife.

(3)

Stroške odvetniške storitve mora plačati stranka oziroma naročnik storitve.

3. člen

(način določanja nagrad in višina nagrade)

(1)

Nagrade se določajo v eurih glede na vrednost predmeta odvetniške storitve, v nespremenljivih zneskih ali v razponu dveh nespremenljivih zneskov.

(2)

Nagrade se odmerijo po Tarifi, ki je sestavni del tega zakona.

4. člen

(dogovor o višini nagrad)

(1)

Odvetnik se lahko s stranko dogovori za plačilo višjih nagrad, kakor so določene s tem zakonom. Dogovor o višjem plačilu mora biti sklenjen pisno ter ločen od pooblastila in drugih dogovorov. Vsebovati mora opozorilo glede določbe iz četrtega odstavka tega člena in ne sme biti v nasprotju s tretjim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odločba US, 24/01 in 54/08).

(2)

Če je določitev višine nagrad prepuščena eni stranki dogovora iz prejšnjega odstavka, se štejejo za dogovorjene zakonske nagrade.

(3)

Odvetnik se lahko s stranko dogovori za plačilo pavšalnih zneskov ali zneskov po porabljenem času, ki so nižji od zakonsko določenih nagrad. Dogovor o nižjem plačilu mora biti sklenjen pisno. V primeru spora o obstoju takšnega dogovora je dokazno breme na stranki.

(4)

Sodišča in drugi organi, ki v okviru svojih pristojnosti odločajo o odvetniških nagradah, pri odmeri odvetniških nagrad ne smejo upoštevati dogovorov iz prvega in tretjega odstavka tega člena, razen v sporu med odvetnikom in njegovo stranko, ki izvira iz tega dogovora.

(5)

Odvetniške nagrade se v primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči odmerijo samo po tem zakonu. Drugačni dogovori so nični.

5. člen

(storitve zastopnikov odvetnika)
Nagrade in izdatki za storitve, ki jih odvetnik ne opravi osebno, se odmerijo po tem zakonu, če odvetnika zastopa drug odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik.

6. člen

(začasni zastopnik)
Odvetnik, ki je stranki postavljen kot začasni zastopnik, lahko zahteva nagrade izbranega odvetnika in povrnitev izdatkov, ki so pri tem nastali, ne more pa zahtevati predujma.

7. člen

(več odvetnikov)
Če je naročilo dano več odvetnikom, da ga skupno opravijo, prejme vsak odvetnik za svojo storitev celotne nagrade in povrnitev izdatkov, ki so pri tem nastali.

8. člen

(več strank)

(1)

Če opravlja odvetnik v isti zadevi storitve za več strank, prejme nagrade in povrnitev izdatkov le enkrat.

(2)

Vsaka stranka je solidarno odgovorna za plačilo nagrade in izdatkov, ki bi jih morala plačati, če bi odvetnik opravljal storitev le zanjo.

(3)

Če odvetnik izdela in izroči dokumente za vsako stranko posebej, lahko ne glede na določbo prvega odstavka tega člena od vsake stranke posebej zahteva celotno plačilo pavšalnega zneska za izdelavo in izročitev dokumentov po tarifni številki 6000.

9. člen

(zapadlost stroškov odvetniške storitve v plačilo)

(1)

Stroški odvetniške storitve zapadejo v plačilo, ko odvetnik izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz mandatnega razmerja med njim in stranko oziroma naročnikom storitve. Če odvetnik opravlja storitve v sodnem postopku, zapadejo stroški njegove storitve v plačilo, ko je izdan sklep o stroških postopka.

(2)

Če odvetnik deluje v okviru brezplačne pravne pomoči, kot odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti ali opravlja storitve za stranko, ki mora poslovati v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije za tekoče leto, se zapadlost stroškov njegove storitve določi po zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije za tekoče leto.

10. člen

(predujem)
Odvetnik lahko od svoje stranke pred zaključkom postopka zahteva plačilo primernega predujma za že nastale nagrade ter že nastale in predvidene izdatke. O prejemu predujma mora stranki izdati potrdilo.

11. člen

(specifikacija, izstavitev in plačilo računa ter plačilo zastopanja iz državnega proračuna)

(1)

Odvetnik lahko zahteva plačilo nagrade in izdatkov le na podlagi specificiranega in stranki izstavljenega računa.

(2)

V specifikaciji računa je treba navesti zneske posameznih nagrad in izdatkov, predujme, kratek opis dejstev, na podlagi katerih so nastale nagrade, opis izdatkov, številke iz Tarife, če so bile uporabljene kot podlaga za odmero stroškov odvetniške storitve, porabljeni čas, če je sklenjen dogovor o plačilu po porabljenem času ter vrednost predmeta pri nagradah, ki se določajo po vrednosti predmeta. Pri plačilih poštnih in telekomunikacijskih storitev zadostuje navedba skupnega zneska. Pri navajanju nagrad v razponu mora odvetnik na kratko obrazložiti razloge, ki utemeljujejo višino nagrade.

(3)

Stranka mora plačati račun v petnajstih dneh po izstavitvi, če drug zakon ne določa drugače.

(4)

O predlogu odvetnika za priznanje in odmero plačila zastopanja, opravljenega za določeno osebo na podlagi sklepa pristojnega organa, mora sodišče oziroma drug pristojni organ odločiti v tridesetih dneh od prejema predloga, če drug zakon ne določa drugače.

2. poglavje Določbe o nagradah

12. člen

(nagrade glede na vrednost predmeta)
Če se nagrade določijo glede na vrednost predmeta, znaša nagrada s količnikom 1,0 pri vrednosti predmeta do 300 eurov 17 eurov. Nagrada se poviša pri
+--------------------------------------------------------------+
|vrednosti predmeta         za vsak začeti           za… EUR   |
|do... EUR                  znesek nadaljnjih                  |
|                          … EUR                               |
+--------------------------------------------------------------+
|                 1 500                   300                13|
|                                                              |
|                 5 000                   500                18|
|                                                              |
|                10 000                 1 000                24|
|                                                              |
|                25 000                 3 000                26|
|                                                              |
|                50 000                 5 000                48|
|                                                              |
|               200 000                15 000                51|
|                                                              |
|               500 000                30 000                78|
|                                                              |
|                 nad                                          |
|                                                              |
|               500 000                50 000               100|
+--------------------------------------------------------------+
V prilogi, ki je sestavni del tega zakona, so navedene višine nagrad s količnikom 1,0 pri vrednosti predmetov odvetniške storitve do 500.000 eurov.

13. člen

(nagrade v razponu)
Pri nagradah v razponu se nagrada v posameznem primeru določi po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin, predvsem obsega in težavnosti odvetniške storitve, uporabe tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih področij, pravnega specialističnega znanja ali tujega jezika, pomena zadeve ter prihodkov in premoženjskih razmer stranke. V povprečnem primeru se določi srednja vrednost nagrade v razponu.

14. člen

(obseg nagrade)

(1)

Nagrade zajemajo celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve, če ta zakon ne določa drugače.

(2)

Odvetnik lahko prejme nagrade v isti zadevi le enkrat. V sodnem postopku lahko prejme nagrade na vsaki stopnji.

(3)

Če je potrebno za dele predmeta uporabiti različne tarifne postavke, nastanejo za posamezne dele posebej obračunane nagrade, vendar skupaj ne več kakor nagrada, obračunana glede na celotni znesek delov po najvišji tarifni postavki.

(4)

Predčasni zaključek zadeve ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vpliva, če ta zakon ne določa drugače.

(5)

Če je odvetnik, ki je v isti zadevi že opravljal storitve, pooblaščen, da jih v isti zadevi nadaljuje, ne sme prejeti večje nagrade, kakor bi jo prejel, če bi bil za to pooblaščen od vsega začetka.

(6)

Če je odvetnik pooblaščen le za posamezna dejanja, ne sme prejeti večje nagrade, kakor bi jo za enako storitev dobil odvetnik, pooblaščen za celotno zadevo.

3. poglavje Zadeva in stopnja postopka

15. člen

(ista zadeva)
Isto zadevo predstavljajo zlasti:

1.

postopek za pridobitev brezplačne pravne pomoči in postopek, za katerega se zahteva brezplačna pravna pomoč,

2.

več postopkov za pridobitev brezplačne pravne pomoči za več strank v isti zadevi,

3.

postopek za razvezo zakonske zveze in iz nje izvirajoče zadeve, o katerih sodišče odloča v istem postopku,

4.

postopek za izdajo posameznega sredstva zavarovanja in vsak postopek v zvezi z njegovo spremembo ali odpravo,

5.

postopek o dopustitvi revizije in postopek o reviziji,

6.

kazenski postopek na zasebno tožbo zaradi kaznivega dejanja razžalitve in kazenski postopek po nasprotni zasebni tožbi zaradi vrnitve razžalitve,