Uredba o tehničnih normativih za zaklonišča,...

1844. Uredba o tehničnih normativih za zaklonišča, zaklonilnike in druge zaščitne objekte

Na podlagi petega odstavka 97. člena Zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91) izdaja Vlada Republike Slovenije

UREDBO
o tehničnih normativih za zaklonišča, zaklonilnike in druge zaščitne objekte

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta uredba določa tehnične normative za načrtovanje, gradnjo, preskušanje, tehnične preglede in vzdrževanje zaklonišč, zaklonilnikov in drugih zaščitnih objektov ter montažo in preskušanje sredstev, opreme in naprav v zakloniščih.

Smiselno se lahko uporablja tudi za načrtovanje, gradnjo, preskušanje, tehnične preglede in vzdrževanje zaklonišč, zaklonilnikov in drugih zaščitnih objektov za materialne in druge dobrine.

2. člen

Zaklonišča, zaklonilniki in drugi zaščitni objekti so gradbeni objekti oziroma deli gradbenih objektov, ki ščitijo prebivalstvo ter materialne in druge dobrine pred vojnimi delovanji in posledicami naravnih in drugih nesreč.

Zaklonišča morajo biti načrtovana in zgrajena tako, da zagotovijo čim večjo stopnjo zaščite in največjo relativno varnost. To se zagotavlja z upoštevanjem globalnih parametrov, ki bistveno vplivajo na stopnjo zaščite in največjo relativno varnost. Ti parametri so:

1.

odpornost zaklonišča;

2.

velikost zaklonišča;

3.

oddaljenost med zaklonišči oziroma raztros;

4.

čas možnega neprekinjenega bivanja v zaklonišču;

5.

čas od alarma do napada.

3. člen

Zaklonišča, zaklonilniki in drugi zaščitni objekti morajo biti zgrajeni tako, da zagotovijo čim večjo zaščito pred mehanskimi, toplotnimi, kemičnimi in radiacijskimi učinki.

Zaščitne lastnosti zaklonišč, zaklonilnikov in drugih zaščitnih objektov se določajo z odpornostjo proti učinkom, ki jih lahko zdržijo, ne da bi bila prizadeta njihova funkcija, in sicer:

1.

glede mehanskega učinka

-

z velikostjo nadtlaka zračnega udarnega vala eksplozije (v nadaljnjem besedilu: nadtlak);

2.

glede radiacijskega učinka – z jakostjo in intenzivnostjo radioaktivnega sevanja;

3.

glede toplotnega učinka – z intenzivnostjo in količino toplote;

4.

glede kemičnega učinka – s koncentracijo strupenih snovi v zunanjem ozračju.

Zaščitne lastnosti zaklonišč, zaklonilnikov in drugih zaščitnih objektov se izražajo z velikostjo nadtlaka oziroma s težo ruševin, pri čemer so upoštevane pripadajoče zaščitne lastnosti glede na učinke iz drugega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: obseg zaščite).

4. člen

Zaklonišča se praviloma načrtujejo in gradijo kot dvonamenski objekti, ki se uporabljajo v skladu s svojim projektiranim namenom (v nadaljnjem besedilu: prvotna funkcija zaklonišča) in se ob nevarnosti vojnega delovanja ali kakršnikoli nesreči spremenijo v zaklonišče (v nadaljnjem besedilu: zaščitna funkcija zaklonišča).

Ob nevarnosti vojnega delovanja ali drugih nesrečah jih je treba izprazniti v največ 12 urah in preurediti oziroma usposobiti v zaklonišče v nadaljnjih 12 urah.

II. ZNAČILNOSTI ZAKLONIŠČ, ZAKLONILNIKOV IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV

5. člen

Zaklonišča, zaklonilnike in druge zaščitne objekte ločimo po obsegu zaščite, ki ga omogočajo s svojimi zaščitnimi lastnostmi.

1.

Zaklonilniki in drugi zaščitni objekti morajo imeti:

-

obseg zaščite: težo ruševin objekta;

-

funkcionalno prirejene prostore, opremljene za nekajurno bivanje do največ 50 ljudi.

2.

Zaklonišče dopolnilne zaščite mora imeti:

-

obseg zaščite: težo ruševin ali 50 kPa nadtlaka;

-

funkcionalno zgrajene prostore, opremljene za nekajurno bivanje do največ 50 ljudi.

3.

Zaklonišče osnovne zaščite mora imeti:

-

obseg zaščite: 50 kPa do 100 kPa nadtlaka;

-

funkcionalno zgrajene prostore, opremljene za sedemdnevno neprekinjeno bivanje do 300 ljudi in več.

III. POGOJI ZA NAČRTOVANJE IN GRADITEV ZAKLONIŠČ

6. člen

Sistem zaklanjanja oziroma zaklonišč je treba načrtovati pri izdelavi prostorskih planskih in izvedbenih aktov v skladu s predpisi in standardi o urejanju prostora in varstvu okolja.

Pri projektiranju zaklonišč je treba upoštevati vse predpise in standarde, ki sicer veljajo za projektiranje in gradnjo objektov.

7. člen

Zakloniščni prostor se določi:

1.

za družinsko zaklonišče: za predvideno število članov gospodinjstva, najmanj pa za tri osebe;

2.

za hišna zaklonišča in zaklonišča za stanovanjsko sosesko: glede na velikost hiše oziroma skupine hiš je treba predvideti zaklonišče za najmanj polovico stanovalcev. Število zakloniščnih mest v stanovanjski zgradbi se ugotovi tako, da se na 50 m2 površine zgradbe računa 1 zakloniščno mesto;

3.

za zaklonišča:

-

za podjetja, zavode in druge organizacije, ki delajo v več izmenah: najmanj za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za vse obiskovalce;

-

za podjetja, zavode in druge organizacije, ki delajo v eni izmeni: za 2/3 zaposlenih in za vse obiskovalce;

-

v hotelih in drugih turističnih objektih, samskih domovih, dijaških in študentskih domovih: najmanj za polovico celotnega števila ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;

-

v zgradbah s trgovinskimi lokali: za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za kupce, pri čemer je treba računati na dvakratno število vseh zaposlenih v največji delovni izmeni;

-

v zgradbah z gostinskimi lokali: za polovico števila sedežev ali stojišč v lokalu in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;

-

v šolah in vzgojno-varstvenih zavodih: za 2/3 varovancev, učencev, dijakov ali študentov v izmeni in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;

-

v zdravstvenih zavodih: za število zaposlenih v največji izmeni in število bolnikov ob vojnem delovanju ali nesreči ali v skladu z nalogo zavoda ob vojni ali drugi nesreči ali v obsegu, ki omogoča opravljanje najnujnejše medicinske dejavnosti;

-

v domovih za starejše občane: za celotno število ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;

-

na železniških in avtobusnih postajah: za enourno povprečno število potnikov na postajah in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni. Enourno povprečno število potnikov se izračuna tako, da se vzame polovična zasedenost sedežev na vlakih oziroma avtobusih, ki dnevno prihajajo in odhajajo, in se to število deli s številom 16;

-

v kulturno-prosvetnih organizacijah in v zgradbah, kjer se zbira večje število ljudi: za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za 2/3 predvidenega največjega števila obiskovalcev;

-

za objekte verske skupnosti: za 2/3 predvidenega števila obiskovalcev v največji dvorani;

4.

za javna zaklonišča – glede na ocenjeno število ljudi, ki se utegnejo znajti na javnem mestu, in število prebivalcev, za katere ni zagotovljeno hišno zaklonišče ali zaklonišče za stanovanjsko sosesko v območju gravitacije takega zaklonišča.

8. člen

Sistem zaklonišč v urbani enoti mora izpolnjevati tele pogoje:

1.

območje gravitacije mora biti takšno, da je v zaklonišče mogoče priti v predvidenem času, pri čemer je treba upoštevati, da razdalja od vhoda v zaklonišče do najbolj oddaljenega mesta, od koder se gre v zaklonišče, znaša največ 250 m; navpična oddaljenost se računa trojno;

2.

razdalja med dopolnilnimi oziroma osnovnimi zaklonišči mora biti najmanj 15 m;

3.

razdalja iz 2. točke tega člena sme biti tudi manjša, če v skupini zaklonišč dopolnilne zaščite ni več kot 50 oseb oziroma v skupini zaklonišč osnovne zaščite ne več kot 300 oseb;

4.

zaklonišča morajo biti čim bolj oddaljena od lahko vnetljivih snovi in strupenih plinov ter za eksplozijo nevarnih mest;

5.

zagotovljeno mora biti, da je zaklonišče mogoče zapustiti, če se poruši urbana enota ali njen del, v katerem je zaklonišče;

6.

zaklonišča morajo biti čim bližje izhodom in stopniščem, ki vodijo na prosto.

9. člen

Območje ruševin oziroma verjetna razdalja, do katere se razlete glavne količine ruševin ob porušitvi hiše, merjeno pravokotno na stranice njenega tlorisa, znaša:

-

pri zidanih zgradbah: d = H/3;

-

pri skeletnih zgradbah: d = H/4 kjer je:

d = območje ruševin v m,

H = višina hiše v m, merjeno od površine tal do spodnjega roba strehe.

10. člen

Zaklonišča se praviloma gradijo tako, da so vkopana in v sklopu objekta.

Najnižja kota vkopanih zaklonišč mora biti pod nivojem okolnega zemljišča v globini:

&fbco;binary entityId="34ae881e-67e1-43ad-879d-b26feaefcce3" type="png"&fbcc;

Zaklonišča v hišah z več podzemnimi etažami morajo biti praviloma v najnižji podzemni etaži.

Če zaradi visokega nivoja podtalnice ni mogoče izpolniti pogojev iz drugega odstavka tega člena, morajo biti zaklonišča delno vkopana oziroma zasuta ali nadzemna.

Najnižja kota zaklonišča mora biti najmanj 30 cm nad ugotovljenim ali projektiranim nivojem podtalnice.

11. člen

Skozi zaklonišče ne smejo biti speljane napeljava za vodovod, kanalizacijo, gretje in plin in električna napeljava visoke napetosti ter druga napeljava, ki ne pripada zaklonišču.

V zaklonišču ne sme biti kontrolnih, razdelilnih in drugih jaškov, dimnikov, dimovodov, kanalov za prezračevanje in raznih odvodnih cevi (za smeti, deževnico idr.), ki ne pripadajo zaklonišču.

IV. FUNKCIONALNA REŠITEV ZAKLONIŠČ

1. Vhod

12. člen

Vhod v zaklonišče mora biti konstruiran tako, da je sredstvo za zapiranje vhodne odprtine zaščiteno pred neposrednim mehanskim, toplotnim in radiacijskim učinkom.

13. člen

Odprtina, ki se uporablja samo v prvotni funkciji zaklonišča in je neposredno izpostavljena mehanskemu, toplotnemu, radiacijskemu in kemičnemu učinku, se nepredušno zapira s sredstvom za zapiranje odprtin, odpornim proti preboju.

Ko se zaklonišče v vojni ali ob kakšni drugi nevarnosti preuredi iz prvotne v zaščitno funkcijo, je treba odprtine iz prvega odstavka tega člena zapreti in izključiti iz uporabe. Te odprtine se po potrebi dodatno opremijo ali zaščitijo tako, da zaščita ustreza določbam prejšnjega člena.

14. člen

Število in velikost vhodnih odprtin v zaklonišče sta naslednji:

1.

za zaklonišča do 100 oseb – ena svetla odprtina 100/200 cm;

2.

za zaklonišča nad 100 do 300 oseb – po ena svetla odprtina 120/200 cm ali po ena svetla odprtina 100/200 cm za vsakih 100 oseb;

3.

za zaklonišča nad 300 oseb – ena svetla odprtina 120/200 za vsakih 300 oseb;

4.

če se vhod uporablja izključno v prvotni funkciji zaklonišča – glede na zahtevano prepustnost.

15. člen

Pred vhodno odprtino se po potrebi razširi vhodni hodnik. Velikosti te razširitve se določijo po vrsti in konstrukciji sredstev za zapiranje vhodne odprtine, tako da se svetla vhodna odprtina in svetla odprtina vhodnega Hodnika ne zmanjšata, ko so vrata odprta.

16. člen

Vhodni hodnik zaklonišča kot samostojnega objekta je lahko vodoraven, v nagibu – z rampo oziroma s stopnicami.

Vhodni hodnik zaklonišča dopolnilne zaščite kot samostojnega objekta mora imeti najmanj en vodoravni ali poševni zalom.

Vhodni hodnik zaklonišča osnovne zaščite kot samostojnega objekta mora imeti najmanj dva vodoravna zaloma pod kotom d = 90 stopinj ± 15 stopinj. Razmerje med dolžinami osi premočrtnega dela hodnika in svetlo širino hodnika mora biti čim večje.

17. člen

Svetla širina vhodnega hodnika v zaklonišče znaša najmanj:

1.

za prehod do 100 oseb – 100 cm;

2.

za prehod nad 100 oseb do 200 oseb – 140 cm;

3.

za prehod nad 200 oseb do 300 oseb – 180 cm. Najmanjša svetla višina vhodnega hodnika v zaklonišče znaša 220 cm.

18. člen

Če je vhod v zaklonišče predviden iz kletnega prostora, mora biti vhodni hodnik vzporeden z vhodno odprtino in razširjen po 15. členu te uredbe.

Vhodni hodnik mora prekrivati vhodno odprtino z ene oziroma z obeh strani za velikost:

L = 1,5 Š

kjer je: Š = širina hodnika.

2. Zasilni izhod

19. člen

Zasilni izhod iz zaklonišča mora biti konstruiran tako, da je sredstvo za zapiranje izhodne odprtine zaščiteno pred neposrednimi mehanskimi, toplotnimi in radiacijskimi učinki.

20. člen

Pred sredstvom za zapiranje izhodne odprtine se izhodni hodnik po potrebi razširi. Velikosti te razširitve se določijo po vrsti in konstrukciji sredstva za zapiranje odprtine in elementa sistema za zračenje, tako da se svetla odprtina izhoda in izhodnega hodnika ne zmanjša, ko so vrata odprta.

21. člen

Hodnik zasilnega izhoda, jašek zasilnega izhoda in sesalna odprtina morajo voditi zunaj območja ruševin. Hodnik zasilnega izhoda lahko vodi skozi kletne in druge primerne prostore, skozi katere je mogoče varno zapustiti zaklonišče in območje ruševin.

Hodnik zasilnega izhoda se praviloma uporablja za dovod zraka.

Hodnik zasilnega izhoda mora imeti vodoravni ali navpični zalom pod kotom d = 90 stopinj ± 15 stopinj.

Zasilni izhod iz zaklonišča se lahko po potrebi izvede kot vhod po 12. do 18. členu te uredbe.

Navpični jašek mora imeti kovinske lestve ali stopnice.

Hodnik zasilnega izhoda in navpični jašek se lahko za zaklonišče do 7 oseb zgradita ob neposredni vojni ali drugi nevarnosti.

22. člen

Najmanjše mere hodnika zasilnega izhoda iz zaklonišča so:

1.

za pravokotni prerez: 80 cm x 140 cm;

2.

za krožni prerez: Φ 100cm.

Najmanjše mere jaška zasilnega izhoda so:

1.

za kvadratni prerez: 80 cm x 80 cm,

2.

za krožni prerez: 080 cm.

23. člen

Odprtina jaška mora biti zunaj območja ruševin po 9. členu te uredbe in zavarovana tako, da vanjo ne morejo vdreti površinske vode, da je ne morejo zamašiti tujki, da vanjo ne morejo živali, da ima protivlomno zavarovanje, pokrov jaška mora biti konstruiran tako, da ne pride do kondenzacije.

Odprtina se zapira z vodoravnim ali navpičnim pokrovom ali navpično rešetko.

24. člen

Vhod in zasilni izhod iz zaklonišča morata biti med seboj čim bolj oddaljena.

3. Zakloniščni prostori

25. člen

Zaklonišča morajo imeti glede na zmogljivost tele prostore:

       ZAKLONIŠČNI PROSTORI                         ZAKLONIŠČA
                                                  do  do  do    nad
                                                   7  50  300   300
                                                          oseb
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+
|  |1                                            |2  |3  |4   |5    |
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+
|1.|PROSTORI ZA GIBANJE                          |   |   |    |     |
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+
|  |Zapora vhoda                                 |   |+  |+   |+    |
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+
|  |Zapora zasilnega izhoda                      |   |+  |+   |+    |
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+
|  |Prostor za dekontaminacijo                   |   |   |(+)*|(+)*'|
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+
|2.|BIVALNI PROSTOR                              |+  |+  |+   |+    |
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+
|3.|SANITARNI PROSTORI                           |   |   |    |     |
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+
|  |Stranišče                                    |   |+  |+   |+    |
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+
|  |Predprostor                                  |   |   |+   |+    |
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+
|  |Prostor za odpadke in ekspanzijska komora    |   |+**|+   |+    |
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+
|4.|PROSTORI ZA NAPRAVE                          |   |   |    |     |
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+
|  |Prostori za prezračevalne in električne      |   |   |+   |+    |
|  |naprave                                      |   |   |    |     |
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+
|  |Prostor za predfilter in ekspanzijska komora |   |+  |+   |+    |
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+
|5.|DRUGI PROSTORI                               |   |   |    |     |
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+
|  |Prostor za vodo in skladiščenje opreme       |   |+  |+   |+    |
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+
|  |Prostor za vodenje in administracijo         |   |   |    |     |
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+
|  |zaklonišča                                   |   |   |    |+    |
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+
|  |Shramba za hrano, opremo pribor in orodje    |   |   |+   |+    |
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+
|  |Prostor za kuhinjo                           |   |   |    |+    |
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+
|  |Prostor za medicinsko pomoč                  |   |   |    |+    |
+--+---------------------------------------------+---+---+----+-----+

+ = prostori, ki jih morajo imeti zaklonišča.

(+) = prostori, ki jih lahko imajo zaklonišča.

* = samo v zakloniščih, za katera je predvideno, da jih uporabljajo specializirane ekipe civilne zaščite.

** = površina za odpadke se zagotovi v zapori vhoda.

Prostori za gibanje

26. člen

Najmanjša površina zapore vhoda se določi po normativu 0,03 m za osebo, pri čemur skupna površina zapore vhoda ne sme biti manjša od 1,5 m2.

Če se zapora vhoda uporablja za shranjevanje odpadkov, se ustrezno poveča.

Višina zapore vhoda ne sme biti manjša od 220 cm.

Odprtine zapore vhoda se zapirajo z vrati.

Zunanja vrata zapore vhoda morajo biti odporna proti nadtlaku, morajo se nepredušno zapirati in odpirati navzven. Notranja vrata zapore vhoda morajo biti odporna proti toplotnemu valu, morajo se nepredušno zapirati in odpirati v prostor zapore vhoda.

Prepustna moč notranjih vrat zapore vhoda mora biti enaka prepustni moči zunanjih vrat zapore vhoda.

Zapora vhoda ima lahko tudi vrata proti prostoru za odpadke, ki se odpirajo v prostor zapore vhoda, odporna pa so proti toplotnemu valu in se nepredušno zapirajo.

Odprtina za odvod izrabljenega zraka iz bivalnih prostorov v zaporo vhoda se zapira z ventilom za uravnavanje nadtlaka, odprtina za odvod izrabljenega zraka iz zapore vhoda pa s protiudarnim ventilom za uravnavanje nadtlaka.

27. člen

Površina zapore zasilnega izhoda mora biti najmanj 1,30 m2.

Višina zapore zasilnega izhoda ne sme biti manjša od 220 cm.

28. člen

Odprtina zapore zasilnega izhoda se zapira z vrati, velikimi 60 cm x 200 cm, ali z vratci, velikimi 60 cm x 80 cm, za zaklonišča do 50 oseb.

Zunanja vrata oziroma vratca zapore zasilnega izhoda morajo biti odporna proti tlaku in se nepredušno zapirati. Notranja vrata oziroma vratca morajo biti odporna proti toplotnemu valu, morajo se nepredušno zapirati in odpirati v zaporo zasilnega izhoda.

Spodnji rob notranjih vratc zapore zasilnega izhoda mora biti od poda zaklonišča dvignjen za 40 do 50 cm.

Bivalni prostori

29. člen

Površina bivalnega prostora se določi po tehle normativih:

1.

najmanj 2 m2 za osebo v zakloniščih do 7 oseb, ki se ne zračijo prisilno;

2.

najmanj 0,10 (6 + n/100) m2 za osebo v zakloniščih, ki se zračijo prisilno in se ne klimatizirajo, n = predvideno število oseb v zasedenem zaklonišču;

3.

najmanj 0,60 m2 za osebo v zakloniščih, ki se zračijo prisilno in klimatizirajo.

Višina bivalnega prostora se določi glede na prvotni namen zaklonišča, ne sme pa biti manjša od 2,60 m. Izjema so družinska zaklonišča, ki lahko imajo bivalni prostor visok 2,20 m.

Bivalni prostori se praviloma predvidijo največ za 100 oseb in so lahko med seboj ločeni tudi z montažnimi stenami.

Sanitarni prostori

30. člen

V zaklonišču je treba predvideti število stranišč glede na prvotno funkcijo zaklonišča.

Če število stranišč za prvotno funkcijo ne zadošča pogoju eno stranišče za 34 oseb, se v zaklonišču dodatno predvidijo suha stranišča,

Suha stranišča morajo biti velika najmanj 0,90 m x 1,20 m, imeti morajo predprostor z vrati, ki se sama zapirajo. V predprostoru mora biti najmanj en umivalnik za tri stranišča. Najmanjša površina predprostora znaša 0,035 m2 za osebo, vendar površina predprostora ne sme biti manjša od 1,20 m2.

V družinskih zakloniščih se lahko kabina suhega stranišča predvidi v bivalnem prostoru.

31. člen

V zaklonišču je treba predvideti prostor za odplake, odpadke in fekalije. Površina prostora za ta namen se določi po normativu najmanj 0,03 m2 za osebo.

32. člen

Prostor za odpadke je treba praviloma uporabljati kot ekspanzijsko komoro, v katero se z ventilom za uravnavanje nadtlaka dovaja izrabljeni zrak iz sanitarnih prostorov, v zunanje okolje pa odvaja s protiudarnim ventilom za uravnavanje nadtlaka. Odprtina se mora zapirati z vrati, odpornimi proti toplotnemu valu, ki se nepredušno zapirajo, odpirajo pa se v prostor za odpadke.

Prostori za naprave

33. člen

Površina dela prostora, ki je namenjen za prezračevalne naprave, se določi glede na vrsto prezračevalne naprave.

Površina dela prostora, ki je namenjen za generator enosmernega toka, mora znašati najmanj 0,80 m x 1,20 m.

Površina dela prostora, ki je namenjen za razdelilno omaro z električno opremo, mora znašati najmanj 1 m2, pri čemer je treba zagotoviti, da je pred razdelilno omaro 0,80 m praznega prostora.

Površina dela prostora, ki je namenjen za nadomestne filtre, mora znašati od 0,5 m2 do 1 m2, kar je odvisno od tipa filtra.

Vse naprave, omenjene v tem členu, se praviloma postavijo v en prostor.

34. člen

Za peščene predfiltre oziroma mehanske predfiltre se zagotovi poseben prostor.

Prostor za predfiltre mora biti od prostora za prezračevalne naprave in od bivalnega prostora ločen s 40 cm debelo betonsko steno.

Dostop v prostor za predfiltre mora biti predviden iz zapore zasilnega izhoda. Dostop se nepredušno zapira z vrati, odpornimi proti toplotnemu valu, ki se odpirajo v prostor za predfiltre.

35. člen

Površina prostora za predfiltre se določi po številu, velikosti in razporeditvi enot, ki sestavljajo te filtre. Dno prostora za peščene predfiltre mora imeti 2% nagib, na najnižji točki tega prostora pa je treba predvideti odvod kondenzirane vode iz peščenega filtra v zaporo izhoda. Zračni prostor v prostoru za predfiltre je namenjen za ekspanzijo udarnega vala.

Prostor za vodo in skladiščenje opreme

36. člen

Najnujnejše količine vode za pitje in higienske potrebe je treba namestiti v bivalnem prostoru ali posebnem prostoru.

Površina prostora za vodo se določi glede na potrebne količine vode in način hranjenja vode in mora znašati najmanj 0,025 m2 za osebo.

Površina prostora za vodo se zagotavlja v prostoru za skladiščenje opreme.

Velikost prostora za skladiščenje opreme se določi po količini opreme, ki jo je treba uskladiščiti.

Drugi prostori

37. člen

Velikost prostorov za vodenje in administracijo zaklonišča, shrambo, kuhinjo, medicinsko pomoč in drugih prostorov se določi po velikosti in prvotnem namenu zaklonišča.

4. Obdelava notranjih površin

38. člen

Podi v zakloniščih morajo biti ravni in gladki, vendar ne smejo biti spolzki. Podna obloga mora biti iz materiala, ki se zlahka čisti, pomiva in dekontaminira. Odporna mora biti proti obrabi.

Površine sten, pregrad, stropov in drugih konstrukcijskih elementov zaklonišča se ne sme ometavati. Površine se morajo izravnati, pobeliti ali obarvati s premazi, ki zagotavljajo tudi zaščito za beton in armaturo v betonu.

Stene, pregrade in stropi zaklonišč se smejo trajno obložiti z vsemi vrstami oblog, ki niso krhke in se pri tresenju ne ločijo od podlage. Okrasne obloge in druge predmete iz krhkega materiala je treba odstraniti, ko se objekt uporablja za zaščito.

V. ZAŠČITNE LASTNOSTI ZAKLONIŠČ

1. Odpornost zaklonišč proti mehanskemu učinku

39. člen

Odpornost zaklonišč proti mehanskemu učinku se določi:

1.

za osnovno obtežbo (stalna, prometna in druge obtežbe);

2.

za posebno obtežbo (obtežba zaradi udarnega vala, drobcev in ruševin).

40. člen

Obtežba z udarnim valom se nadomesti s statično obtežbo, enakomerno razdeljeno pravokotno na površine elementov konstrukcije zaklonišča in zapiralnih sredstev.

Nadomestna statična obtežba znaša:

P = K p(o)

kjer je:

K = koeficient nadomestne obtežbe,

P(o) = največji nadtlak udarnega vala eksplozije, ki znaša:

1.

za osnovna zaklonišča do 50 oseb: 50 kPa;

2.

za osnovna zaklonišča nad 50 oseb: 100 kPa.

Koeficient K znaša v odvisnosti od elementa konstrukcije in njegove lege:

+---------+----------------------------------------------+-------+
|Zap. št. |Element konstrukcije                          |Koef. K|
+---------+----------------------------------------------+-------+
|1        |2                                             |3      |
+---------+----------------------------------------------+-------+
|1        |Strop                                         |1      |
+---------+----------------------------------------------+-------+
|2        |Zunanje stene – nad površino tal              |       |
+---------+----------------------------------------------+-------+
|2.1      |za obseg zaščite 50 in 100 kPa  nadtlaka      |2,5    |
+---------+----------------------------------------------+-------+
|3        |Zunanje stene v kletnem prostoru:             |       |
+---------+----------------------------------------------+-------+
|3.1      |v prvi kletni etaži                           |2      |
+---------+----------------------------------------------+-------+
|3.2      |v drugi kletni etaži                          |1      |
+---------+----------------------------------------------+-------+
|4        |Zunanje stene, ki se dotikajo tal:            |       |
+---------+----------------------------------------------+-------+
|4.1      |nevezana tla – suha in naravno vlažna         |0,5    |
+---------+----------------------------------------------+-------+
|4.2      |vezana tla – naravno vlažna                   |0,5    |
+---------+----------------------------------------------+-------+
|4.3      |nevezana in vezana tla, nasičena z vodo       |1      |
+---------+----------------------------------------------+-------+
|5        |Temeljna plošča:                              |       |
+---------+----------------------------------------------+-------+
|5.1      |za določanje prečnih sil                      |1      |
+---------+----------------------------------------------+-------+
|5.2      |za določanje upogibnih momentov:              |       |
+---------+----------------------------------------------+-------+
|5.2.1    |nevezana tla – suha in naravno vlažna         |0,5    |
+---------+----------------------------------------------+-------+
|5.2.2    |vezana tla – naravno vlažna                   |0,5    |
+---------+----------------------------------------------+-------+
|5.2.3    |nevezana in vezana tla, nasičena z vodo       |1      |
+---------+----------------------------------------------+-------+
|6        |Notranje površine dostopnih                   |       |
|         |hodnikov, hodnikov zasilnih izhodov           |       |
|         |in kanalov,                                   |       |
|         |v katerih je pretok                           |a2     |
|         |zračnega udarnega vala preprečen              |b3     |
+---------+----------------------------------------------+-------+
|7        |Notranje površine dostopnih hodnikov,         |       |
|         |hodnikov zasilnih izhodov in kanalov,         |       |
|         |v katerih je pretok                           |a1     |
|         |zračnega udarnega vala prost                  |b2     |
+--------------------------------------------------------+-------+

Sheme obtežb, ki so navedene v tabeli tretjega odstavka tega člena, so prikazane na sliki št. 1, ki je sestavni del te uredbe.

41. člen

Nadomestna obtežba zaradi tresljajev za predelne stene ali stropove je statična obtežba, enakomerno razdeljena pravokotno na površino v obeh smereh in se določi po obrazcu:

&fbco;binary entityId="c0a41dd0-b963-4937-bc32-a4c3d7adf319" type="gif"&fbcc;

kjer je:

q(p) = nadomestna obtežba;

q = obtežba zaradi lastne teže elementa;

K(1) = koeficient nadomestne obtežbe, ki znaša:

1.

1 – za obseg zaščite 50 kPa;

2.

2 – za obseg zaščite 100 kPa.

42. člen

Nadomestna koncentrirana statična obtežba za predmete in naprave, ki so vezani na konstrukcijo, deluje v vseh smereh in se določi po temle obrazcu:

Q(p) = K(2) G,

kjer je:

Q(p) = nadomestna obtežba;

G = lastna teža predmeta;

K2 = koeficient nadomestne obtežbe, ki znaša 2K1, če so predmeti in naprave priključeni na strop, in K1, če so priključeni na stene in pod.

43. člen

Karakteristike tresljajev, ki so jim izpostavljeni predmeti, naprave, napeljava in oprema, ki je priključena na elemente konstrukcije v zaklonišču, znašajo:

+-----------------+----------+--------------------+-----------------------+
|Karakteristike   |Merska    |Element             |Obseg zaščite          |
|tresljajev       |enota     |konstrukcije        |k Pa                   |
+-----------------+----------+--------------------+-------------+---------+
|                 |          |                    |50           |100      |
+-----------------+----------+--------------------+-------------+---------+
| Pospešek a(max) |m/s2      |zgornja plošča      |2g           |4g       |
+-----------------+----------+--------------------+-------------+---------+
|                 |          |drugi element       |1g           |2g       |
+-----------------+----------+--------------------+-------------+---------+
|Hitrost v(max)   |m/s       |zgornja plošča      |0,5          |0,75     |
+-----------------+----------+--------------------+-------------+---------+
|                 |          |drugi elementi      |0,3          |0,5      |
+-----------------+----------+--------------------+-------------+---------+
|Relativni        |cm        |vsi elementi        |4            |5        |
|premik           |          |                    |             |         |
+-----------------+----------+--------------------+-------------+---------+

Uredba o tehničnih normativih za zaklonišča, zaklonilnike in druge zaščitne objekte

Časovnica