TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (2. in 4. tč. izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Sodna praksa avtomatizem oziroma samodejnost delovanja strojev šteje za pomemben element njihove nevarnosti. Stvari, ki jih poganja električna ali motorna sila, so nevarne ravno zaradi nemajhne možnosti nastanka škode tudi povsem neodvisno od človekovega ravnanja (npr. vrteča se krožna žaga, gibajoči se avtomobil, avtomatsko delujoči stroj točkalec). Posameznik, ki s samodejno delujočo stvarjo upravlja,namreč ne more hipoma ustaviti oziroma preprečiti vseh razsežnosti njenega delovanja in tako odvrniti nesreče.

Tu obravnavano dejstvo (način delovanja dvigala), ki poleg vsega ni bilo zaobjeto v trditveni podlagi sodbe, se je šele tekom dokaznega postopka izkazalo za odločilno. Zato bi moralo sodišče prve stopnje tožečo stranko spodbuditi k dodatnim navedbam v obliki vprašanj ali na drug ustrezen način v okviru materialnega procesnega vodstva (285. čl. ZPP).

Če bi se v ponovljenem postopku izkazalo, da podlage za objektivno odgovornost ni, bo moralo sodišče prve stopnje na enak način omogočiti morebitne navedbe glede krivdne odgovornosti. Upoštevati je namreč treba, da bi tovrstne trditve tožnik lahko podal vse do konca prvega naroka za glavno obravnavo v prejšnjem postopku, na istem naroku pa mu je sodišče naložilo plačilo predujma za izvedbo dokaza glede višine tožbenega zahtevka (izvedenec medicinske stroke). Glede na to bi tožnik lahko utemeljeno pričakoval, da je temelj svojega zahtevka že izkazal in da morebitne navedbe o krivdni odgovornosti niso potrebne.