TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Za odločanje v tej zapuščinski zadevi se določi Okrajno sodišče v K.

Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek v katerem dejstva, od katerih je odvisna kakšna pravica strank, praviloma niso sporna. Zato dejstvo, da je eden od dedičev zaposlen na sodišču, ki vodi zapuščinski postopek, samo po sebi še ne zadošča za to, da bi bilo potrebno na podlagi določbe 68. člena ZPP za odločanje v zadevi določiti drugo stvarno pristojno sodišče. Utemeljenost predloga za delegacijo pristojnosti pa je v takem primeru lahko podana takrat, kadar mora zapuščinsko sodišče eno od strank (in sicer tisto, katere pravico šteje za manj verjetno - 1. odstavek 213. člena ZD) napotiti na pravdo oziroma na upravni postopek. V takem primeru namreč zapuščinsko sodišče ne ureja le razmerij, ki med strankami niso sporna, ampak se mora že opredeliti o večji ali manjši verjetnosti obstoja pravic ene od strank. Pri tem opredeljevanju pa ob dejstvu, da je na sodišču, ki mora izdati napotitveni sklep (pri čemer gre še za sodišče z majhnim številom sodnikov in drugih zaposlenih), ena od strank zaposlena kot zapisnikarica (ki svoje delo opravlja pri vseh sodnikih sodišča), ni mogoče povsem zagotoviti odsotnosti predsodka udeležencev postopka glede nepristranosti sodišča in tedaj zaupanja, ki ga morajo sodišča v demokratični družbi uživati v javnosti in še posebej pri udeležencih postopka. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in ob upoštevanju načela ekonomičnosti za odločanje določilo sodišče, ki je najmanj oddaljeno od krajevno pristojnega sodišča.