TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

V 219. členu ZOR, oziroma v 198. členu OZ je določeno, da mora tisti, ki uporablja tujo stvar v svojo korist, lastniku oziroma tistemu, ki bi imel pravico do njene uporabe, nadomestiti korist. Sodišče je pravilno ugotovilo toženkino premoženjsko korist, ki jo je imela zaradi tega, ker ni plačevala stroškov uporabe in obratovanja stanovanja na podlagi mnenja izvedenca gradbene stroke o povprečnih najemninah stanovanj za sporna obdobja in je zelo natančno preračunalo in pojasnilo izračun toženkine koristi, pri čemer je odštelo ¼ zneskov, kolikor znaša toženkina solastnina na spornem stanovanju. Pri tem je rigorozno pazilo tudi na tek zamudnih obresti. Tožnica je pridobila solastninsko pravico do ¼ pri nakupu in vlaganjih v sporno stanovanje, zato je bil ta delež pravilno odštet za vse obdobje od razpada izvenzakonske skupnosti dalje, njen pomislek, češ da do pravnomočnosti sodbe o ugotovitvi deleža ni dolžna ničesar plačevati, pa ni utemeljen, ker je sodišče ugotovilo njeno solastninsko pravico od razpada izvenzakonske skupnosti in s tem prenehanjem skupne lastnine.

V zvezi z odbitkom 10% oz. 25% od stroškov uporabnine oz. obratovanja revizija ni utemeljena, ker je za stroške sina tožnik dolžan plačevati preživnino. Pri določanju preživnine se upoštevajo vsi stroški, tudi stroški bivanja, zato ni pravne podlage za odbijanje stroškov za sinovo bivanje še pri uporabnini za stanovanje.