TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za odložitev izvršbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 in tudi zahtevo za izdajo ureditvene začasne odredbe po 3. odstavku tega člena, ne da bi za vsako posebej ločeno v samem izreku navedlo, da jo zavrača, to ne pomeni bistvene kršitve postopka, saj je sodišče svoje stališče za zavrnitev obeh zahtev obrazložilo in je v izreku sklepa v celoti zaobsežena odločitev o obeh predlogih. Neutemeljen je tudi očitek bistvene kršitve postopka in kršitve ustavnih pravic, ki naj bi jih storilo prvostopno sodišče s tem, ko je o zadevi odločilo, ne da bi dalo tožeči stranki možnost, da odgovori na odgovor tožene stranke na zahtevo za izdajo začasne odredbe. S tem, ko je sodišče poslalo tožeči stranki v vednost odgovor tožene stranke, je bila zagotovljena tista stopnja kontradiktornosti, ki je potrebna v postopku za izdajo začasne odredbe. Odgovor na odgovor niti v postopku odločanja o glavni stvari ni predviden kot procesno dejanje v postopku. V postopku za izdajo začasne odredbe se do trditev, da bo izbrani ponudnik nezakonito pridobival finančne in druge prednosti, ki bi jih moral pridobiti tožnik, ne sme opredeljevati pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za izdajo začasne odredbe, saj bi to pomenilo že presojo zakonitosti izpodbijanega akta.