5656. Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice
Na podlagi prve, druge in četrte alineje 4. točke in 13. točke 129. člena ter tretjega odstavka 405. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) in prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Sloveniji (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice
(1)
Ta sklep določa pravila o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice (v nadaljevanju: banke), in sicer:
(a)
določitev vrednosti izpostavljenosti in opredelitev kategorij izpostavljenosti ter izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti;
(b)
pravila za določanje uteži tveganja znotraj posameznih kategorij izpostavljenosti;
(c)
način uporabe različnih bonitetnih ocen za določanje uteži tveganja;
(d)
izračun zneska kapitalske zahteve za kreditno tveganje.
(2)
Banka mora za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporabljati standardizirani pristop, razen če ima dovoljenje Banke Slovenije za uporabo pristopa na podlagi notranjih bonitetnih sistemov.
(3)
Kapitalska zahteva za kreditno tveganje se izračuna najmanj v višini 8% vsote tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, izračunanih v skladu z določbami 5. člena tega sklepa.
(4)
Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
(Opredelitev pojmov)
(1)
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06; v nadaljevanju: ZBan-1), kot na primer:
1.
družba za upravljanje v 3. točki tretjega odstavka 5. člena,
2.
kreditna institucija v tretjem odstavku 13. člena,
3.
banka v četrtem odstavku 13. člena,
4.
investicijsko podjetje v prvem odstavku 14. člena,
5.
institucija v tretjem odstavku 14. člena,
6.
finančna institucija v prvem odstavku 15. člena,
7.
finančni holding v prvem odstavku 16. člena,
8.
družba za pomožne storitve v tretjem odstavku 17. člena,
9.
država članica v prvem odstavku 18. člena,
10.
tretja država v drugem odstavku 18. člena,
11.
nadzorni organ v drugem in tretjem odstavku 19. člena,
12.
nadrejena oseba in podrejena družba v 25. členu,
13.
skupina povezanih oseb v prvem odstavku 30. člena,
14.
izpostavljenost v prvem odstavku 113. člena,
15.
stvarno kreditno zavarovanje v tretjem odstavku 116. člena,
16.
posel začasne prodaje oziroma odkupa v 117. členu,
17.
posoja oziroma izposoja vrednostnih papirjev ali blaga v 118. členu,
18.
sekuritizacija (v nadaljevanju: listinjenje) v prvem odstavku 120. člena,
19.
položaj v sekuritizaciji (v nadaljevanju: pozicija v listinjenju) v petem odstavku 120. člena,
20.
finančni instrument v prvem odstavku 121. člena,
21.
priznana borza v 123. členu.
(2)
Za namene tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
1.
"enote centralne ravni države" so institucionalne enote, ki jih nadzorni organ zadevne države opredeli kot enote centralne ravni države. V Republiki Sloveniji so to institucionalne enote, ki so na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev (Uradni list RS, št. 13/06) uvrščene v podsektor Neposredni uporabniki državnega proračuna (S.13111) ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Ljubljana;
2.
"enote regionalne ali lokalne ravni države" so institucionalne enote, ki jih nadzorni organ zadevne države opredeli kot enote regionalne ali lokalne ravni države. V Republiki Sloveniji so to institucionalne enote, ki so na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev (Uradni list RS, št. 13/06) uvrščene v podsektor Neposredni uporabniki proračunov občin (S.13131);
3.
"osebe javnega sektorja" so osebe, ki jih nadzorni organ države, na območju katere so ustanovljene, opredeli kot osebe javnega sektorja, oziroma, če jih nadzorni organ države, na območju katere so ustanovljene, ne opredeli, so to:
-
upravni organi, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in ki so odgovorni enotam centralne, regionalne ali lokalne ravni države oziroma institucionalnim enotam, ki imajo enake pristojnosti kot enote regionalne ali lokalne ravni države;
-
podjetja, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in katerih ustanovitelji so enote centralne ravni države, ki tudi izrecno jamčijo za njihove obveznosti, vključno z osebami javnega prava, ki so pod javnim nadzorom.
V Republiki Sloveniji so to pravne osebe ali institucionalne enote, ki so na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev (Uradni list RS, št. 13/06) uvrščene v podsektor Javne nefinančne družbe (S.11001), podsektor Javne druge denarne finančne institucije (S.12201), podsektor Javni drugi finančni posredniki, razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.12301), podsektor Javni izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.12401), podsektor Javne zavarovalniške družbe in pokojninski skladi (S.12501), podsektor Državni skladi (S.13112), podsektor Druge enote centralne države (S.13113), podsektor Skladi lokalne države (S.13132), podsektor Druge enote lokalne države (S.13133) ali podsektor Skladi socialne varnosti (S.13140) in ki izpolnjujejo pogoje iz ene izmed naslednjih dveh alinej:
-
so pravne osebe javnega prava oziroma njihove institucionalne enote, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali občinskih proračunov, ki jih Ministrstvo za finance določi v skladu s Pravilnikom o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 46/03), ali ki so odgovorne enotam centralne ravni Republike Slovenije;
-
so pravne osebe, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in katerih ustanovitelji so enote centralne ravni države, ki tudi izrecno jamčijo za njihove obveznosti;
4.
"multilateralna razvojna banka" je družba, katere družbenice oziroma članice so vsaj tri suverene države in katere osnovna dejavnost je zagotavljanje sredstev za financiranje gospodarskega razvoja vseh držav, ki so članice, ali pa samo izbrane skupine držav. Ne glede na prejšnji stavek se med multilateralne razvojne banke uvrstijo Medameriška investicijska korporacija (Inter-American Investment Corporation), Črnomorska trgovinska in razvojna banka (Black Sea Trade and Development Bank) in Centralnoameriška banka za gospodarsko integracijo (Central American Bank for Economic Integration);
5.
"stanovanjske nepremičnine" so zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb v etažni lastnini, ki so namenjeni bivanju, kot so na primer zemljišča na območju, predvidenem za pozidavo, stanovanja, stanovanjske hiše, garaže in počitniške hiše;
6.
"poslovne nepremičnine" so zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb v etažni lastnini, namenjeni opravljanju poslovne dejavnosti, kot so na primer zemljišča na območju, predvidenem za pozidavo, dokončani poslovni prostori, pisarne, trgovine, hoteli, poslovalnice in skladišča, ter druga zemljišča;
7.
"zapadla postavka" je posamezna izpostavljenost, pri kateri dolžnik zamuja s plačilom celotne izpostavljenosti ali njenega dela, ki presega 100 eurov, za več kakor 90 dni;
8.
"nezapadla izpostavljenost" je posamezna izpostavljenost, ki ni zapadla postavka;
9.
"regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti" so izpostavljenosti do pravnih oseb v postopku stečaja ali prisilne poravnave in druge izpostavljenosti, za katere objektivni pogoji kažejo, da so zelo tvegane (kot na primer naložbe v podjetja oziroma sklade tveganega kapitala, v kapital nejavnih družb in naložbe v investicijske sklade s posebno visokim tveganjem);
10.
"krite obveznice" so obveznice, ki so jih izdale banke na podlagi Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (Uradni list RS, št. 17/06) ali kreditne institucije na podlagi ustreznega predpisa druge države članice in katerih kritno premoženje je v oblikah izpostavljenosti, opredeljenih v Prilogi I tega sklepa;
11.
"metoda na osnovi uteži tveganja enot centralne ravni države (central government risk weight based method)" je metoda, ki pri določanju uteži tveganja za izpostavljenosti do dolžnikov upošteva stopnjo kreditne kvalitete enot centralne ravni države, v kateri ima posamezni dolžnik sedež;
12.
"metoda na osnovi bonitetne ocene (credit assessment based method)" je metoda, ki pri določanju uteži tveganja za izpostavljenosti do dolžnikov upošteva bonitetno oceno posameznega dolžnika oziroma bonitetno oceno njegovih finančnih instrumentov;
13.
"ocenjena izpostavljenost" je izpostavljenost iz naslova finančnega instrumenta, ki ga je ocenila vsaj ena od zunanjih bonitetnih institucij, imenovanih za kategorijo izpostavljenosti, v katero je izpostavljenost razvrščena;
14.
"neocenjena izpostavljenost" je izpostavljenost iz naslova finančnega instrumenta, ki ga ni ocenila nobena od zunanjih bonitetnih institucij, imenovanih za kategorijo izpostavljenosti, v katero je izpostavljenost razvrščena;
15.
"izpostavljenost do institucije ali podjetja s kratkoročno bonitetno oceno" je izpostavljenost iz naslova finančnega instrumenta institucije ali podjetja, ki ga je ocenila s kratkoročno bonitetno oceno vsaj ena od zunanjih bonitetnih institucij, imenovanih za kategorijo izpostavljenosti do institucij ali do podjetij;
16.
"zunanja bonitetna institucija (v nadaljevanju: ECAI)" je pravna oseba, ki izdeluje pooblaščene in/ali nepooblaščene bonitetne ocene za namen ovrednotenja kreditnega tveganja;
17.
"primerna zunanja bonitetna institucija (v nadaljevanju: primerna ECAI)" je ECAI, ki jo Banka Slovenije na podlagi Sklepa o priznavanju zunanjih bonitetnih institucij (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o ECAI) uvrsti na seznam primernih zunanjih bonitetnih institucij za posamezno kategorijo izpostavljenosti;
18.
"primerna izvozna agencija (v nadaljevanju: primerna ECA)" je:
-
izvozna agencija, ki hkrati izpolnjuje naslednja pogoja:
(i)
da ima sedež v državi, ki je v veljavnem Sporazumu o smernicah za uradno podprte izvozne kredite (Arrangement on Guidelines for Officially Supported Export Credits) opredeljena kot udeleženka (participant);
(ii)
da bonitetne ocene, ki so povezane z osmimi minimalnimi premijami za zavarovanje izvoza (v nadaljevanju: MEIP), izdeluje na podlagi metodologije OECD in jih tudi javno objavlja;
19.
"imenovana zunanja bonitetna institucija (v nadaljevanju: imenovana ECAI)" je primerna ECAI, ki jo banka izbere za določanje uteži tveganja pri posamezni kategoriji izpostavljenosti;
20.
"imenovana izvozna agencija (v nadaljevanju: imenovana ECA)" je primerna ECA, ki jo banka izbere za določanje uteži tveganja pri kategoriji izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in do centralnih bank;
21.
"pooblaščena bonitetna ocena" je bonitetna ocena, ki je izdelana na zahtevo ocenjevanega subjekta;
22.
"nepooblaščena bonitetna ocena" je bonitetna ocena, ki ni pooblaščena bonitetna ocena;
23.
"zavarovanje s finančnim premoženjem" je zavarovanje, kot je opredeljeno v 12. do 13. členu Sklepa o kreditnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o kreditnih zavarovanjih);
24.
"posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja (margin lending transactions)" so posli, s katerimi kreditna institucija odobri kredit za nakup, prodajo, pokrivanje stroškov financiranja pri posoji in izposoji vrednostnih papirjev ali trgovanje z njimi. Posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja ne vključujejo drugih kreditov, ki so zavarovani z vrednostnimi papirji;
25.
"posli z dolgim rokom poravnave (long settlement transactions)" so posli, pri katerih nasprotna stranka prevzame obveznost, da bo izročila vrednostni papir, blago ali tujo valuto za denarna sredstva, druge finančne instrumente oziroma blago ali obratno na datum poravnave ali izročitve, ki je naveden v pogodbi in presega običajni tržni standard za to vrsto posla oziroma največ pet delovnih dni sledi datumu, na katerega je kreditna institucija sklenila posel;
26.
"kreditno tveganje nasprotne stranke (counterparty credit risk – v nadaljevanju: CCR)" je tveganje, da bo nasprotna stranka postala neplačnik pred končno poravnavo denarnih tokov iz tega posla;
27.
"centralna nasprotna stranka (central counterparty)" je subjekt, ki pravno posreduje med nasprotnimi strankami v poslih (pogodbah), s katerimi se trguje na enem ali več finančnih trgih, in ki postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca;
28.
"investicijska podjetja iz primernih tretjih držav" so pravne osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-
ustrezale bi definiciji investicijskih podjetij, če bi bile ustanovljene v eni od držav članic;
-
pridobile so dovoljenje za poslovanje v primerni tretji državi;
-
dolžne so upoštevati in tudi dejansko upoštevajo pravila skrbnega in varnega poslovanja, ki so enakovredna tistim, ki veljajo za investicijska podjetja iz držav članic;
29.
"primerne tretje države" so države, navedene v Prilogi V Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o tržnih tveganjih).
3. člen
(Vrednost izpostavljenosti)
(1)
Vrednost izpostavljenosti iz posamezne postavke sredstev je enaka njeni knjigovodski vrednosti, vrednost izpostavljenosti iz posamezne zunajbilančne postavke iz Priloge II tega sklepa pa je enaka naslednjemu odstotku njene vrednosti:
(a)
100%, če je zunajbilančna postavka razvrščena med zunajbilančne postavke z visokim tveganjem;
(b)
50%, če je zunajbilančna postavka razvrščena med zunajbilančne postavke s srednjim tveganjem;
(c)
20%, če je zunajbilančna postavka razvrščena med zunajbilančne postavke z nizkim tveganjem;
(d)
0%, če je zunajbilančna postavka razvrščena med zunajbilančne postavke z zelo nizkim tveganjem.
(2)
Če banka v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih uporablja razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem in če je izpostavljenost v obliki vrednostnih papirjev ali blaga nastala v okviru poslov začasne prodaje oziroma odkupa, posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga ali v okviru poslov kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, se vrednost izpostavljenosti poveča s prilagoditvijo za nestanovitnost, ki se v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih uporablja za vrednostne papirje ali blago, na katere se izpostavljenost nanaša.
(3)
Pri izvedenih finančnih instrumentih iz Priloge I sklepa o tržnih tveganjih se vrednost izpostavljenosti določi v skladu z določbami oddelka 5.3 sklepa o tržnih tveganjih in z upoštevanjem učinkov novacij in drugih pogodb o pobotu v skladu z navedenimi določbami, medtem ko se lahko vrednost izpostavljenosti iz poslov začasne prodaje oziroma odkupa, posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, poslov z dolgim rokom poravnave in iz poslov kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja določi v skladu z določbami oddelka 5.3 sklepa o tržnih tveganjih ali v skladu s 47. in 52. do 59. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
(4)
Kadar je izpostavljenost zavarovana s stvarnim kreditnim zavarovanjem, se njena vrednost lahko spremeni v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih.
(5)
Vrednost izpostavljenosti, ki se v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena tega sklepa razvrstijo v kategorijo pozicij v listinjenju, se določi v skladu s četrtim poglavjem Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o listinjenju).
(6)
Ne glede na tretji odstavek tega člena se vrednosti neporavnanih izpostavljenosti do centralne nasprotne stranke določijo v skladu s šestim odstavkom 47. člena sklepa o tržnih tveganjih, vendar samo, če so izpostavljenosti centralne nasprotne stranke iz naslova CCR do vseh udeležencev, s katerimi posluje, dnevno v celoti zavarovane.
4. člen
(Kategorije izpostavljenosti)
(1)
Za namen izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti mora banka vsako svojo izpostavljenost, za katero v skladu s sklepom o tržnih tveganjih ne izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja, razvrstiti v eno od naslednjih kategorij izpostavljenosti:
(a)
izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in do centralnih bank,
(b)
izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav,
(c)
izpostavljenosti do oseb javnega sektorja,
izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank,
(e)
izpostavljenosti do mednarodnih organizacij,
(f)
izpostavljenosti do institucij,
(g)
izpostavljenosti do podjetij,
(h)
izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno,
(i)
izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami,
(k)
regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti,
(l)
izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice,
(m)
pozicije v listinjenju,
(n)
izpostavljenosti do institucij ali podjetij s kratkoročno bonitetno oceno,
(o)
izpostavljenosti iz naslova naložb v odprte kolektivne naložbene podjeme (v nadaljevanju: izpostavljenosti iz naslova naložb v investicijske sklade),
(p)
ostale izpostavljenosti.
Pri razvrščanju posameznih izpostavljenosti v kategorije izpostavljenosti iz prejšnjega stavka banka upošteva shematski prikaz postopka razvrščanja iz Priloge V tega sklepa.
(2)
Izpostavljenost se lahko razvrsti v kategorijo izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno, če so hkrati izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a)
je izpostavljenost do ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki se ne razvrščajo med velike družbe iz petega odstavka 55. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popr.);
(b)
skupni znesek izpostavljenosti iz postavk sredstev banke, njenih nadrejenih družb in njenih podrejenih družb do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb, vključno z zapadlimi postavkami, ne presega 1 milijon eurov. V ta znesek se ne prištevajo izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami. Banka mora izvesti vse razumne ukrepe za ugotovitev skupne višine izpostavljenosti;
(c)
izpostavljenost ne sme biti naložba v vrednostne papirje;
(d)
izpostavljenost mora biti ena od velikega števila izpostavljenosti s podobnimi lastnostmi, tako da so tveganja, povezana s takimi izpostavljenostmi, znatno zmanjšana. Šteje se, da je pogoj iz prejšnjega stavka izpolnjen, če skupna izpostavljenost do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb pred upoštevanjem učinkov kreditnega zavarovanja ne preseže 0,2% vsote vseh izpostavljenosti, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a) do (c) tega odstavka.
(3)
Sedanja vrednost najmanjše vsote zneskov iz naslova finančnega zakupa, ki izpolnjuje pogoje iz točk (a) do (d) drugega odstavka tega člena, se lahko razvrsti v kategorijo izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno.
(4)
V kategorijo izpostavljenosti do institucij se razvrsti tudi:
(a)
izpostavljenosti do finančnih institucij, ki so pridobile dovoljenje za poslovanje in jih nadzorujejo nadzorni organi in ki so zavezane k izpolnjevanju pravil varnega in skrbnega poslovanja, enakovrednih tistim, ki veljajo za kreditne institucije,
(b)
izpostavljenosti do investicijskih podjetij iz primernih tretjih držav in
(c)
izpostavljenosti do priznanih klirinških hiš ter borz iz Priloge II sklepa o tržnih tveganjih.
5. člen
(Izračun tveganjem prilagojenega zneska izpostavljenosti)
(1)
Tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti mora banka izračunati za vsako posamezno izpostavljenost, za katero v skladu s sklepom o tržnih tveganjih ne izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja, in sicer kot zmnožek njene vrednosti iz 3. člena tega sklepa in uteži tveganja.
(2)
Utež tveganja posamezne izpostavljenosti se določi glede na kategorijo izpostavljenosti, v katero je ta razvrščena, in glede na stopnjo kreditne kvalitete, če se slednja v skladu z določbami 6. do 35. člena tega sklepa ugotavlja za kategorijo izpostavljenosti, v katero je zadevna izpostavljenost razvrščena.
(3)
Ob upoštevanju določb 36. do 43. člena tega sklepa in vzporeditve bonitetnih ocen primernih ECAI s stopnjami kreditne kvalitete, ki jo določa in javno objavlja Banka Slovenije v skladu s sklepom o ECAI, se stopnja kreditne kvalitete posamezne izpostavljenosti določi glede na razpoložljive bonitetne ocene dolžnika in/ali njegovih finančnih instrumentov, ki jih izdelajo primerne ECAI, in/ali MEIP primerne ECA, ki jih banka v skladu s prvim in drugim odstavkom 36. člena tega sklepa imenuje za kategorijo izpostavljenosti, v katero se zadevna izpostavljenost razvršča.
(4)
Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se lahko izpostavljenostim, zavarovanim s primernimi oblikami kreditnega zavarovanja, ki se v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih lahko uporabljajo v standardiziranem pristopu, določi utež tveganja v skladu z navedenim sklepom.
(5)
Tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti se za izpostavljenosti do institucij izračunajo po metodi na osnovi bonitetne ocene (credit assessment based method), kakor je določeno v 18. členu tega sklepa.
(6)
Tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti se za pozicije v listinjenju izračunajo, kakor je določeno s sklepom o listinjenju.
(7)
Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko banka nezapadli izpostavljenosti, ki ji glede na stopnjo kreditne kvalitete ustreza utež tveganja 150%, dodeli utež tveganja 100%, če je zanjo oblikovala oslabitve ali rezervacije v znesku, ki ni nižji od 20% njene bruto vrednosti.