3757. Energetski zakon (EZ)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi energetskega zakona (EZ)
Razglašam energetski zakon (EZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 16. septembra 1999.
Ljubljana, dne 24. septembra 1999.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Ta zakon določa načela energetske politike, pravila za delovanje trga z energijo, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju energetike, načela zanesljive oskrbe in učinkovite rabe energije ter pogoje za obratovanje energetskih postrojenj, pogoje za opravljanje energetske dejavnosti, ureja izdajanje licenc in energetskih dovoljenj ter organe, ki opravljajo upravne naloge po tem zakonu.
S tem zakonom se zagotavljajo pogoji za varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov z energetskimi storitvami po tržnih načelih, načelih trajnostnega razvoja, ob upoštevanju njene učinkovite rabe, gospodarne izrabe obnovljivih virov energije ter pogojev varovanja okolja.
S tem zakonom se zagotavlja konkurenčnost na trgu energije po načelih nepristranskosti in preglednosti, upoštevaje varstvo potrošnikov in izvajanje učinkovitega nadzora nad oskrbo z energijo.
V tem zakonu uporabljeni pojmi pomenijo:
-
energija: je vsaka oblika proizvedene ali pridobljene energije, namenjene za dobavo ali prodajo;
-
dispečiranje: je prilagajanje proizvodnje električne energije porabi na državni ravni;
-
distribucija: je transport goriv ali električne energije po distribucijskem omrežju;
-
distribucijsko omrežje: je energetsko omrežje od prenosnega omrežja do končnega odjemalca;
-
dobava: je organiziranje ali prodaja energije in goriv odjemalcem;
-
dobavni pogoji: so tehnično in ekonomsko opredeljene obveznosti za dobavo energije, ki zavezujejo dobavitelja in odjemalca;
-
dobavitelj energije: je pravna ali fizična oseba, ki odjemalca na osnovi pogodbe oskrbuje z energijo ali gorivom;
-
dostop do omrežja: je uporaba energetskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine električne energije ali plina ob dogovorjenem času;
-
energetske storitve: so storitve, katerih ključni pogoj je raba energije, kot je to npr. zagotavljanje razsvetljave, ogrevanja, hlajenja, transporta, delovanja informacijskih in komunikacijskih naprav, mehanskega dela ter kemične in električne energije;
-
geotermalna energija: je toplotna energija, pridobljena iz zemlje z vodonosniki;
-
goriva: so trdna, tekoča in plinasta goriva, ki z zgorevanjem ali drugim kemičnim ali fizikalnim procesom sproščajo energijo;
-
kvalificirani proizvajalec: je tisti proizvajalec, ki v posameznih proizvodnih objektih proizvaja električno energijo z nadpovprečno dejansko doseženim izkoristkom pri soproizvodnji električne energije in toplote, ali če izkorišča odpadke ali obnovljive vire energije na ekonomsko primeren način, ki je usklajen z varstvom okolja;
-
lokalni energetski koncept: je koncept razvoja lokalne skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načinov bodoče oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne energije, uporabo obnovljivih virov energije in odpadkov;
-
načelo trajnostnega razvoja: razvoj, s katerim zadostimo sedanje potrebe ne da bi ogrozili možnost bodočih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam;
-
nasedle investicije: so investicije, ki so bile načrtovane in izvedene pred 1. 1. 1997 in v tržnih razmerah niso rentabilne, oziroma se ne morejo amortizirati;
-
obnovljivi viri energije: so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, posebej pa energija vodotokov, vetra, neakumulirana sončna energija, biomasa, bioplin in geotermalna energija;
-
odjemalec: je pravna ali fizična oseba, na pogodbeni osnovi oskrbovana z energijo ali gorivi za lastno rabo;
-
omrežje: je sistem povezanih naprav, ki so namenjene prenosu ali distribuciji električne energije, toplote ali plina do odjemalcev;
-
organizator trga: je pravna oseba, ki je določena za organiziranje delovanja trga z električno energijo ali z zemeljskim plinom po določbah tega zakona;
-
oskrba z energijo: je proces pridobivanja in predelave, proizvodnje, prenosa, distribucije in dobave energije;
-
organiziran trg z električno energijo: je ustanova, v kateri poteka organizirana izmenjava ponudb po nakupu s ponudbami po dobavi električne energije ter trgovanje za dan časovni okvir;
-
pridobivanje: je proces izkoriščanja goriv in toplote iz naravnega okolja;
-
priključitev na omrežje: je fizična priključitev ali priklop na energetsko omrežje pod pogoji določenimi s tem zakonom;
-
proizvodnja: je fizikalni ali kemični proces transformacije goriv in obnovljivih virov energije v električno, toplotno in druge oblike energije;
-
predelava goriv: pomeni kemični ali fizikalni proces, s katerim gorivu spreminjamo lastnosti ali stanje;
-
prenos: je transport goriv ali električne energije po prenosnem omrežju;
-
prenosno omrežje: je visokonapetostno električno omrežje ali plinsko omrežje od proizvajalca oziroma povezave s sosednjimi prenosnimi omrežji do distribucijskega omrežja ali končnega odjemalca;
-
sistemske storitve: so storitve, ki omogočajo nemoteno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo z energijo;
-
soproizvodnja: je tehnološki proces sočasne proizvodnje koristne toplotne in električne energije iz istega energetskega vira (kogeneracija);
-
strnjeno oskrbovalno območje male oskrbe: geografsko in z distribucijskim omrežjem povezano sklenjeno območje, na katerem izvaja malo oskrbo v eni ali več lokalnih skupnostih isti izvajalec male oskrbe z električno energijo;
-
tarifni sistem za prodajo energije: določa elemente in način njihove uporabe za prodajo energije odjemalcem glede na vrsto odjema;
-
tekoča goriva so: utekočinjeni naftni plin, primarni bencin, motorni bencin – osvinčeni, motorni bencin – neosvinčeni, letalski bencin za batne motorje, bencinsko gorivo za reaktivne motorje, petrolejsko gorivo za reaktivne letalske motorje, ostali petroleji, ekstra lahko kurilno olje, dieselsko gorivo, kurilno olje;
-
terminal z utekočinjenim zemeljskim plinom: je terminal, ki se uporablja za utekočinjanje zemeljskega plina, njegovo skladiščenje in uplinjanje;
-
tranzit: je transport (prenos) energije ali goriv s poreklom z območja druge države in namenjenih na območje tretje države čez ozemlje Republike Slovenije, oziroma transport energije s poreklom z območja druge države namenjene na območje te druge države čez ozemlje Republike Slovenije;
-
upravičeni odjemalec: je odjemalec, ki lahko prosto izbira dobavitelja po določbah tega zakona;
-
upravljalec omrežja: je pravna ali fizična oseba, ki je določena za upravljanje, obratovanje in razvoj omrežja po določbah tega zakona;
-
varčevalni potencial: je delež energije v skupnem obsegu rabe energije pri porabniku, ki ga je možno znižati z ekonomsko utemeljenimi vlaganji.
Določbe tega zakona se, kolikor ni v posameznih členih drugače določeno, uporabljajo za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalci energetskih dejavnosti) na naslednjih področjih energetskih dejavnosti:
-
proizvodnja električne energije in toplote za daljinsko ogrevanje,
-
predelava nafte ali naftnih derivatov,
-
transport energije in goriv po omrežjih,
-
upravljanje električnega in plinskega omrežja,
-
skladiščenje plinskih, tekočih in trdih goriv,
-
dobava električne energije, plina ali toplote,
-
organiziranje trga z električno energijo,
-
trgovanje, zastopanje in posredovanje na organiziranem trgu z električno energijo.
Dejavnosti iz prejšnjega odstavka so tržne dejavnosti, kolikor ta zakon ne določa drugače.
Besedilo prvega in drugega odstavka tega člena se ne nanaša na javne gospodarske zavode, ki opravljajo svojo dejavnost na podlagi posebnih zakonov.
Za opravljanje energetskih dejavnosti iz prejšnjega člena je potrebno pridobiti licenco za:
-
proizvodnjo električne energije in toplote za daljinsko ogrevanje,
-
proizvodnjo, trgovanje in distribucijo tekočih goriv,
-
predelavo nafte ali naftnih derivatov,
-
transport energije in goriv po omrežjih,
-
upravljanje električnega in plinskega omrežja,
-
skladiščenje plinskih, tekočih in trdih goriv,
-
dobavo električne energije, plina ali toplote,
-
organiziranje trga z električno energijo,
-
trgovanje, zastopanje in posredovanje na organiziranem trgu z električno energijo.
Licenco izda Agencija za energijo.
Licenca se lahko izda pravni ali fizični osebi, ki:
1.
je registrirana oziroma priglašena za opravljanje energetskih dejavnosti,
2.
ima strokovno usposobljene delavce za izvajanje dejavnosti, za katero želi pridobiti licenco,
3.
razpolaga s finančnimi sredstvi ali dokaže da jih lahko dobi v obsegu, potrebnem za izvajanje energetske dejavnosti, za katero želi pridobiti licenco,
4.
ji v zadnjih desetih letih pred vlogo prošnje za dodelitev licence ni bila odvzeta enaka licenca,
5.
ni bila v zadnjih petih letih pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje povezano z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, ki jih ureja ta zakon.
Vlada z uredbo predpiše podrobnejše pogoje glede obsega finančnih sredstev in glede strokovne usposobljenosti ter druge pogoje in postopek za izdajo licence ter obrazec licence in podatke, ki so potrebni za vodenje registra izdanih in odvzetih licenc. Pogoji za pridobitev licence za opravljanje tržne in regulirane dejavnosti so različni. Postopek za izdajo licence obstoječim pravnim ali fizičnim osebam, ki so že pred uveljavitvijo tega zakona opravljale energetsko dejavnost, ne sme biti ovira za vstop v tržno dejavnost.
Imetnik licence je dolžan omogočiti inšpekcijskim organom nadzor nad izpolnjevanjem pogojev iz licence.
Agencija za energijo z odločbo odvzame licenco, če imetnik licence:
-
ne izpolnjuje več pogojev iz 7. člena tega zakona,
-
ne odpravi pomanjkljivosti v roku šestih mesecev od izdaje odločbe pristojnega inšpektorja, s katero je bila odrejena odprava ugotovljenih pomanjkljivosti.
O pritožbi zoper odločbo o izdaji oziroma zavrnitvi izdaje licence odloča ministrstvo, pristojno za energetiko. Pritožba ne zadrži izvršitve.
Če je imetnik licence pred odvzemom opravljal gospodarsko javno službo, se z odločbo iz prvega odstavka tega člena določi pravno ali fizično osebo, ki ima licenco za tovrstno energetsko dejavnost, da začasno opravlja energetsko dejavnost v objektih, napravah ali omrežjih dosedanjega imetnika licence.
Če se dosedanji izvajalec dejavnosti, ki mu je bila odvzeta licenca in prevzemnik dejavnosti ne moreta sporazumeti o njunih medsebojnih razmerjih v zvezi s tem prevzemom dejavnosti, se glede objektov, naprav in omrežij ter drugih sredstev, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, izvede prisilni odkup.
Z energetsko politiko se zagotavlja:
-
zanesljivo in kakovostno oskrbo z energijo,
-
dolgoročno uravnoteženost razvoja energetskega gospodarstva glede na gibanje porabe energije,
-
načrtno diverzifikacijo različnih primarnih virov energije,
-
spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije,
-
zagotavljanje prednosti učinkoviti rabi energije in izkoriščanju obnovljivih virov energije pred oskrbo iz neobnovljivih virov energije,
-
ekološko sprejemljivost pri pridobivanju, proizvodnji, transportu in porabi vseh vrst energije,
-
spodbujanje konkurenčnosti na trgu z energijo,
-
varstvo potrošnikov in spodbujanje prilagodljivih porabnikov energije.
Energetska politika s primernimi ukrepi zagotavlja prednost uporabi obnovljivih oblik energije in energetskim virom, ki pri izbiri manj onesnažujejo okolje.
Energetska politika je usmerjena v odpravljanje posledic in zamenjavo neekoloških tehnologij uporabe energijskih virov, ki zaradi ustvarjanja produktov izgorevanja pospešujejo nastanek učinkov tople grede (CO2) ter generirajo dušikove okside (NO) v atmosferi.
Energetska politika na državni ravni vzpodbuja uporabo alternativnih virov, na lokalni ravni tudi za manjše enote.
Ministrstvo, pristojno za energetiko, spremlja razvoj in rezultate razvoja novih ekoloških tehnologij v svetu ter vzpodbuja domače raziskave ter prenos rezultatov v prakso.
Država je dolžna spodbujati tržna pravila in konkurenco pri oskrbi z energijo. Država in lokalne skupnosti so odgovorne za učinkovitost izvajanja javnih služb. Pri tem je potrebno posamezne proizvajalce ali dobavitelje obravnavati nepristransko v okviru pogojev obratovanja omrežij, določenih s tem zakonom.
Odjemalci energije iz omrežij imajo pravico do oskrbe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi s tem zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi ter s splošnim aktom, izdanim po javnem pooblastilu.
Z nacionalnim energetskim programom se določajo dolgoročni razvojni cilji in usmeritve energetskih sistemov in oskrbe z energijo, vlaganja v javno infrastrukturo, vzpodbude za vlaganja v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, uporaba ekonomsko upravičenih tehnologij za pridobivanje goriv in proizvodnjo energije ter predvideni obseg vlaganj zasebnih vlagateljev v energetsko dejavnost.
Nacionalni energetski program mora biti v skladu s prostorskimi in drugimi razvojnimi akti Slovenije.
Pri pripravi nacionalnega programa se uporablja metodologija celovitega načrtovanja vseh faz od pridobivanja do uporabe energije upoštevajoč negotovosti in različne možne nacionalne energetske strategije.
Nacionalni energetski program vsebuje cilje, usmeritve in izbrano strategijo rabe in oskrbe z energijo in perspektivne energetske bilance za obdobje 10 let in okvirno za vsaj 20 let ter oceno učinkov glede doseganja ciljev iz 2. člena tega zakona.
Vlada vsaj vsakih 5 let pripravi nacionalni energetski program in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije v sprejem.
Ministrstvo, pristojno za energetiko, opravlja v zvezi s planiranjem naslednje naloge:
-
vrednoti in da soglasje k razvojnim načrtom povezanim z izvajanjem dejavnosti prenosa in distribucije električne energije in plina,
-
zbira in analizira podatke o proizvodnji, porabi, uvozu, izvozu in cenah energije in goriv ter drugih podatkov potrebnih za energetsko načrtovanje,
-
izvaja programe za spodbujanje učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije.
Minister, pristojen za energetiko, predpiše vrste podatkov, ki so mu jih dolžni sporočati izvajalci energetskih dejavnosti, kakor tudi elemente planiranja za izdelavo 10-letnih razvojnih načrtov izvajalcev iz 18. člena tega zakona.
Dolgoročne in letne energetske bilance, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), napovedujejo skupno porabo energije in načine zagotavljanja oskrbe z energijo.
Dolgoročna energetska bilanca mora biti sprejeta za obdobje 20 let in se obnavlja vsakih pet let.
Obvezne sestavine energetskih bilanc so:
-
napoved porabe po posameznih vrstah energije z upoštevanjem ukrepov učinkovite rabe energije in načel trajnostnega razvoja,
-
način zadovoljevanja oskrbe s posameznimi vrstami energije, upoštevaje primarno (obnovljive in neobnovljive vire) in končno energijo,
-
ekološke obremenitve, ki izhajajo iz proizvodnje in rabe energije,
-
potreben nivo zalog in rezervnih kapacitet za doseganje načrtovanega nivoja zanesljivosti oskrbe,
-
načini spodbujanja ekološko primernejših goriv.
Obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb in sporazumov, predvsem glede trga energije, naložb, tranzita in povezovanja v mednarodna energetska omrežja, so sestavni del energetske politike in načrtovanja razvoja energetskih dejavnosti.
Izvajalci energetskih dejavnosti in lokalne skupnosti so dolžni v svojih razvojnih dokumentih načrtovati obseg porabe in obseg ter način oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije.
Poleg naloge iz prejšnjega odstavka, so lokalne skupnosti dolžne usklajevati z nacionalnim energetskim programom tudi svoje prostorske in druge plane razvoja.
Izvajalci dejavnosti prenosa in distribucije električne energije ter prenosa zemeljskega plina izdelajo vsaki dve leti načrte razvoja omrežij. Načrti razvoja morajo biti sestavljeni za najmanj 10 let in usklajeni z nacionalnim energetskim programom.
Razvojni načrt za obdobje najmanj 10 let izdelajo tudi izvajalci dejavnosti proizvodnje ali predelave energije in goriv ter izvajalci oskrbe z naftnimi derivati.
IV. TRG ENERGIJE IN GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE NA PODROČJU ENERGETIKE
Če zakon drugače ne določa, se oskrba z energijo izvaja kot tržna dejavnost, v kateri dobavitelj in odjemalec prosto dogovorita količino in ceno dobavljene energije.
Dogovor je lahko sklenjen v obliki kratkoročnih ali dolgoročnih pogodb ali neposredno na organiziranem trgu z električno energijo.
Odjemalci električne energije, ki presegajo priključno moč 41 kW na enem odjemnem mestu in izvajalci dejavnosti distribucije električne energije, so upravičeni odjemalci.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko električno energijo od kvalificiranih proizvajalcev nazivne moči do 1 MW odkupujejo vsi odjemalci električne energije.
Vlada lahko na osnovi nacionalnega energetskega programa predpiše najmanjši delež porabe energije v različnih oblikah, ki ga morajo porabniki zadovoljevati iz obnovljivih virov ali odpadkov neposredno, z nakupi na trgih ali z zagotavljanjem povečanega deleža izrabe obnovljivih virov pri drugih porabnikih energije.
Odjemalci zemeljskega plina in izvajalci dejavnosti distribucije zemeljskega plina z letnim odjemom 5 milijonov m3 ali več na enem odjemnem mestu ter proizvajalci električne energije, ki uporabljajo za gorivo zemeljski plin, so upravičeni odjemalci.
a) Oskrba z električno energijo
Prenos električne energije je obvezna republiška gospodarska javna služba.
Upravljanje prenosnega omrežja je obvezna republiška gospodarska javna služba.
Distribucija električne energije, upravljanje distribucijskega omrežja ter dobava električne energije za odjemalce, ki niso upravičeni odjemalci po tretjem odstavku 19. člena tega zakona, so obvezne republiške gospodarske javne službe.
Organiziranje trga z električno energijo je obvezna republiška gospodarska javna služba.
Organizacijo in način izvajanja gospodarskih javnih služb iz tega člena uredi vlada v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Izvajalec dejavnosti prenosa je odgovoren za vzdrževanje in razvoj prenosnega omrežja.
Upravljalec prenosnega omrežja je odgovoren za vodenje, obratovanje in usklajeno delovanje tega omrežja s sosednjimi omrežji ter zagotavljanje sistemskih storitev.
Vlada lahko določi javno podjetje, ki izvaja prenos električne energije na celotnem ozemlju Slovenije, za upravljalca prenosnega omrežja.
Upravljalec prenosnega omrežja izravnava na državni ravni odstopanja dobave in porabe električne energije od količin, dogovorjenih na organiziranem trgu.
Izvajalec dejavnosti distribucije je odgovoren za vzdrževanje in razvoj distribucijskega omrežja.
Upravljalec distribucijskega omrežja je odgovoren za vodenje, obratovanje in usklajeno delovanje tega omrežja s prenosnim omrežjem.
Vlada lahko določi javna podjetja, ki izvajajo distribucijo električne energije, za upravljalce distribucijskih omrežij in dobavitelje električne energije tistim odjemalcem, ki niso upravičeni odjemalci po tretjem odstavku 19. člena tega zakona.
Z električno energijo se trguje na organiziranem trgu, ki ga organizira pravna oseba, organizator trga.
Vlada lahko določi javno podjetje, ki izvaja prenos električne energije, za organizatorja trga.
Naloge organizatorja trga so:
1.
evidentiranje vseh pogodbeno dogovorjenih obveznosti med dobavitelji in upravičenimi odjemalci,
2.
sprejemanje ponudb za dobavo električne energije,
3.
sprejemanje in potrditev povpraševanj za nakup in ustreznih jamstev za nakup, kolikor je to zahtevano,
4.
izravnavanje ponudb za prodajo in povpraševanje začenši z ponudbo z najnižjo ceno za kupca za določen časovni okvir do zadostitve povpraševanja,
5.
obveščanje udeležencev trgovanja in upravljalca omrežja o rezultatih izravnavanja, načrtovanje vstopa v omrežje kot posledica izravnavanja in cene preostale ponujene energije,
6.
sprejemanje povratnih informacij od upravljalca omrežja glede potrebnih sprememb izravnave, zaradi tehničnih možnosti in izjemnih situacij v prenosnem ali distribucijskem omrežju,
7.
določanje končne cene proizvedene energije za vsak določen časovni okvir in informiranje vseh vpletenih v trgovanje,
8.
vzpostavljanje sistema obračunavanja trgovanja po končni doseženi ceni in informiranje o dejanskem obratovanju proizvajalcev in razpoložljivosti proizvodnih kapacitet za vsak časovni okvir,
9.
pridobivanje informacij od upravljalca omrežja na zahtevo vpletenih v trgovanje, v primerih da niso bili vključeni v trgovanje v določenem časovnem okviru,
10.
javno objavljanje tržnih gibanj za katerokoli zahtevano obdobje.
Pri izravnavanju ponudb lahko organizator trga daje prednosti ponudbam:
-
kvalificiranih proizvajalcev,
-
proizvajalcev, ki uporabljajo domača goriva, vendar največ v skupnem obsegu 15% primarne energije, potrebne za proizvodnjo v koledarskem letu porabljene električne energije po energetski bilanci Republike Slovenije.
Organizator trga električne energije je dolžan zagotoviti odkup za vso proizvedeno električno energijo od kvalificiranih proizvajalcev, najmanj pod enakimi pogoji, kot trenutno veljajo na organiziranem trgu.
Pravico delovanja na organiziranem trgu imajo pravne ali fizične osebe z ustrezno licenco po določbah tega zakona in to:
-
proizvajalec: prodaja v svojem imenu,
-
upravičeni odjemalec: kupuje v svojem imenu,
-
trgovec: kupuje in prodaja električno energijo za tretjo stran in lahko opravlja tudi zastopniško in posredniško funkcijo,
-
tržni zastopnik: zastopa pravno ali fizično osebo in opravlja vse transakcije v njenem imenu po njenih pooblastilih in lahko opravlja tudi posredniško funkcijo,
-
tržni posrednik: posreduje pri sklepanju pogodb o nakupu ali prodaji električne energije.
Na trgu z električno energijo se količinsko in terminsko evidentirajo vse sklenjene pogodbe, potrebne za oskrbo z električno energijo na celotnem območju Republike Slovenije najmanj enkrat dnevno za vsaj 24 ur vnaprej.
Vlada Republike Slovenije z uredbo določi pravila za delovanje trga z električno energijo.
Izvajalci dejavnosti proizvodnje električne energije imajo pravico do pomoči pri reševanju nasedlih investicij.
Program reševanja nasedlih investicij sprejme vlada na predlog ministra, pristojnega za energetiko.
Izvajalci dejavnosti prenosa in izvajalci dejavnosti distribucije so dolžni upravičenim odjemalcem in proizvajalcem električne energije omogočiti dostop do omrežij na pregleden in nepristranski način po načelu reguliranega dostopa tretje strani. Podatki o zasedenosti prenosnega in distribucijskega omrežja so javni.
Cene za uporabo omrežij določa Agencija za energijo na način, ki vzpodbuja učinkovitost izvajalcev in uporabnikov (po metodi zamejene cene), ločeno za prenosno in distribucijska omrežja ter za posamezne sistemske storitve, razen za tiste storitve, za katere se organizira konkurenčni trg. V cenah za uporabo omrežij za električno energijo od kvalificiranega proizvajalca nazivne moči do 1 MW ne smejo biti upoštevane postavke, ki niso utemeljene kot minimalni stroški.
Upravljalec omrežja lahko zavrne dostop do omrežja, če so razlog za to tehnične ali obratovalne omejitve v omrežju. Z dokazi podprte razloge za to mora sporočiti zavrnjenemu odjemalcu ali proizvajalcu električne energije. Zavrnjena stranka se na zavrnitev lahko pritoži Agenciji za energijo. Odločitev Agencije za energijo je dokončna.
Če ne pride do dostopa do omrežja, sme po pridobitvi energetskega dovoljenja upravičeni odjemalec ali proizvajalec električne energije, ki želita skleniti pogodbo o oskrbi z električno energijo, zgraditi neposredno oskrbovalno linijo.
Dostop do omrežja je lahko zavrnjen tudi na zahtevo proizvajalca električne energije v Republiki Sloveniji po načelu vzajemnosti. Upravljalec omrežja lahko zavrne dostop do omrežja proizvajalcu iz države, v kateri odjemalec, ki ga namerava oskrbovati, ne bi bil upravičen do proste izbire dobavitelja.
Proizvajalec, ki v posameznem proizvodnem objektu proizvaja električno energijo in toploto z nadpovprečno dejansko doseženim izkoristkom pri soproizvodnji električne energije in toplote, ali če izkorišča odpadke ali obnovljive vire energije na ekonomsko primeren način, ki je usklajen z varstvom okolja, lahko pridobi status kvalificiranega proizvajalca.
Natančnejše pogoje, ki vključujejo obseg proizvodnje, vrsto energetskega vira in dosežene izkoristke, za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca predpiše Vlada Republike Slovenije s posebno uredbo.
Položaj kvalificiranih proizvajalcev na trgu z električno energijo določi Vlada Republike Slovenije z uredbo iz 25. člena tega zakona.
b) Oskrba z zemeljskim plinom
Prenos zemeljskega plina je obvezna republiška gospodarska javna služba.
Upravljanje prenosnega omrežja je obvezna republiška gospodarska javna služba.
Distribucija zemeljskega plina je izbirna lokalna gospodarska javna služba.
Kadar lokalna skupnost uvede distribucijo zemeljskega plina kot lokalno gospodarsko javno službo, uredi organizacijo in način njenega izvajanja v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Izvajalci dejavnosti prenosa in skladiščenja zemeljskega plina ter dejavnosti terminala za utekočinjen zemeljski plin morajo v okviru ekonomskih pogojev izvajati svojo dejavnost na zanesljiv, varen in učinkovit način, v skladu s tehničnimi predpisi, ki urejajo to področje.
Izvajalci dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena pri opravljanju svoje dejavnosti ne smejo diskriminirati med odjemalci ali vrstami odjemalcev omrežja ali storitev, zlasti ne, če gre za povezane družbe.
Izvajalci dejavnosti iz prvega odstavka tega člena morajo drug drugega obveščati v obsegu in na način, ki zagotavlja varno in učinkovito delovanje povezanih omrežij.
Izvajalec dejavnosti prenosa zemeljskega plina je dolžan upravičenim odjemalcem dovoliti dostop do svojega prenosnega omrežja, o čemer se dogovorijo s pogodbo. Podatki o zasedenosti prenosnega omrežja za zemeljski plin so javni.
Izvajalec dejavnosti prenosa zemeljskega plina je dolžan v soglasju z ministrstvom, pristojnim za energetiko, enkrat letno objaviti okvirne cene in druge komercialne pogoje za uporabo omrežja.
Izvajalec dejavnosti prenosa zemeljskega plina lahko zavrne sklenitev pogodbe o dostopu do omrežja, zaradi premajhnih zmogljivosti, ali če bi zaradi sklenjenih dolgoročnih pogodb o nakupu zemeljskega plina in o prenosu plina do njegovega omrežja, zašel v resne gospodarske težave. Podrobno utemeljene razloge za to mora sporočiti upravičenemu odjemalcu, ki želi skleniti pogodbo o dostopu do njegovega omrežja.
Če po pogajanjih ne pride do sklenitve pogodbe o dostopu do omrežja, odloči o dostopu do omrežja, na pobudo upravičenega odjemalca, Agencija za energijo, ki določi pogoje dostopa ali dostop zavrne. Odločitev Agencije za energijo je dokončna.
Če je upravičeni odjemalec priključen na distribucijsko omrežje, se določbe tega člena uporabljajo tudi za dostop do tega omrežja.
Če ne pride do dostopa do omrežja zaradi premajhnih zmogljivosti omrežja, sme upravičeni odjemalec zahtevati povečanje zmogljivosti omrežja, če ga je pripravljen financirati sam ali s katerokoli pravno osebo.
Če po pogajanjih ne pride do sklenitve pogodbe o povečanju zmogljivosti omrežja, odloči o tem, na pobudo upravičenega odjemalca, Agencija za energijo, ki določi pogoje povečanja zmogljivosti omrežja ali zavrne zahtevo upravičenega odjemalca.
Ne glede na določbe tega člena sme, po pridobitvi energetskega dovoljenja, upravičeni odjemalec zgraditi neposredno oskrbovalno linijo.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za dostop do omrežja, ki je bilo zgrajeno ali obratuje kot sestavni del objekta za pridobivanje zemeljskega plina in do omrežja, ki se uporablja za transport zemeljskega plina od nahajališča do naprave za oplemenitenje.
c) Oskrba s toplotno energijo in drugimi energetskimi plini iz omrežja
Distribucija toplote je izbirna lokalna gospodarska javna služba.
Oskrba z energetskimi plini iz omrežja, razen z zemeljskim plinom (v nadaljnjem besedilu: drugi energetski plini), je izbirna lokalna gospodarska javna služba.
Proizvodnja toplote za daljinsko ogrevanje se opravlja na podlagi licence.