Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči |...

3096. Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči

Na podlagi 38. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 93/05) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa območje, kriterije in pogoje za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči.

2. člen

(cilj regionalnih državnih pomoči)

Cilj regionalnih državnih pomoči je znižanje vstopnih stroškov vlagateljem, katerih naložba bo imela ugodne učinke na izboljšanje relativnega položaja manj razvitih območij (upravičenih območij) v primerjavi z območji v soseščini glede gospodarske razvitosti, zaposlenosti in kakovosti življenja.

3. člen

(regionalna karta)

(1)

Skladno s 3.2. točko Smernic o regionalnih državnih pomočeh (UL C št. 54 z dne 4. 3. 2006, str. 13; v nadaljnjem besedilu: Smernice 2007–2013) se kot regionalna karta, ki prikazuje upravičeno območje za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči, določi celotno ozemlje Republike Slovenije.

(2)

Najvišje dovoljene intenzivnosti regionalnih državnih pomoči so določene v 4. členu te uredbe.

(3)

Regionalna karta iz prejšnjega odstavka velja do 31. 12. 2013.

4. člen

(določitev intenzivnosti regionalnih državnih pomoči na osnovi regionalne karte)

(1)

Najvišja dovoljena stopnja regionalnih državnih pomoči na upravičenem območju iz prejšnjega člena lahko znaša do 30 odstotkov upravičenih stroškov naložb ali stroškov ustvarjenih delovnih mest povezanih z investicijo za velika podjetja, izraženo v bruto ekvivalentu dotacije. Za srednja podjetja se tako določena zgornja meja lahko poveča za 10 odstotnih točk in za mala podjetja 20 odstotnih točk, razen za podjetja, ki poslujejo v sektorju transporta.

(2)

Za velike investicijske projekte, katerih upravičeni stroški so večji od 50.000.000 eurov se dovoljena višina intenzivnosti regionalnih državnih pomoči določi v skladu s 15. členom te uredbe.

5. člen

(področja uporabe)

(1)

Določbe te uredbe veljajo za regionalne državne pomoči, dodeljene v vseh panogah gospodarstva, razen v ribištvu in premogovništvu.

(2)

Določbe te uredbe ne veljajo za pridelavo kmetijskih pridelkov, naštetih v Prilogi I Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti.

(3)

Določbe te uredbe veljajo za predelavo in trženje kmetijskih pridelkov in proizvodov, vendar samo do meje, ki so določene s predpisi, ki urejajo državne pomoči v kmetijstvu.

(4)

Če se regionalna državna pomoč dodeljuje podjetju, ki posluje v sektorju transporta ali ladjedelništvu, je treba poleg določb te uredbe upoštevati še posebna pravila, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči za ta področja.

(5)

Regionalna državna pomoč podjetjem v jeklarstvu in železarstvu, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov, naštetih v Prilogi I Smernic 2007–2013, ni dovoljena.

(6)

Regionalna državna pomoč podjetjem v industriji sintetičnih vlaken, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov, naštetih v Prilogi II Smernic 2007–2013, ni dovoljena.

(7)

Regionalno državno pomoč je dovoljeno dodeliti podjetjem v težavah ob upoštevanju posebnih pravil Evropske unije, ki urejajo pomoč pri reševanju in prestrukturiranju podjetij v težavah in Zakona o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo). Pred dodelitvijo te pomoči velikim in srednjim podjetjem v težavah, je potrebna individualna priglasitev državne pomoči.

6. člen

(upravičenci)

Do regionalnih državnih pomoči za namene iz 7. člena te uredbe so upravičene gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zadruge in zadružne zveze (v nadaljnjem besedilu: podjetja).

7. člen

(nameni dodeljevanja)

(1)

Regionalne državne pomoči se lahko dodelijo za sofinanciranje začetnih naložb.

(2)

Sofinancirajo se naložbe v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri:

-

vzpostavitvi novega obrata,

-

širitvi obstoječega obrata,

-

diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki,

-

bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu.

(3)

Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, oprema in stroji.

(4)

Neopredmetena osnovna sredstva so prenos tehnologije z nakupom patentov, licenc, know-howa ali nepatentiranega tehničnega znanja.

(5)

Neposreden nakup premoženja podjetja, ki je prenehalo poslovati ali bi prenehalo poslovati, če ne bi bilo prodano, se šteje kot začetna naložba, če je podjetje kupil neodvisen kupec. Pri nakupu podjetja se šteje kot začetna naložba strošek nakupa osnovnih sredstev podjetja, če so kupljena od tretje osebe po tržnih pogojih.