Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih

1311. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih

Na podlagi tretjega odstavka 17. člena in petega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 in 20/06) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o odlaganju odpadkov na odlagališčih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen)

(1)

Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L št. 182 z dne 16. 7. 1999, str. 1) in Odločbo Sveta 2003/33/ES z dne 19. decembra 2002 o določitvi meril in postopkov za sprejemanje odpadkov na odlagališčih na podlagi člena 16 in Priloge II k Direktivi 1999/31/ES (UL L št. 11 z dne 16. 1. 2003, str. 27) določa mejne vrednosti emisij snovi v okolje zaradi odlaganja odpadkov, obvezna ravnanja in druge pogoje za odlaganje ter pogoje in ukrepe v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, obratovanjem in zapiranjem odlagališč ter ravnanja po njihovem zaprtju z namenom, da se v celotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo učinki škodljivih vplivov na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja z emisijami snovi v površinske vode, podzemne vode, tla in zrak, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in preprečijo tveganja za zdravje ljudi.

(2)

Ta uredba določa tudi obvezna ravnanja in druge pogoje za sprejemanje odpadkov v podzemna skladišča.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

odpadek je vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;

2.

komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in drugi odpadki, ki imajo podoben nastanek in sestavo kakor gospodinjski odpadki;

3.

nevarni odpadek je odpadek, ki se razvršča med nevarne odpadke na podlagi meril za razvrščanje po seznamu skupin in ugotavljanja lastnosti nevarnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;

4.

nenevarni odpadek je vsak odpadek, ki ni uvrščen med nevarne odpadke;

5.

inertni odpadek je odpadek, ki se fizikalno, kemično ali biološko bistveno ne spreminja, ne razpade, ne zgori ali drugače kemijsko ali fizikalno ne reagira, ni biološko razgradljiv in ne vpliva škodljivo na druge snovi ob stiku z njimi na način, ki povečuje obremenitev okolja ali je zdravju škodljiv. Vsebnost parametrov onesnaženosti v izlužku inertnega odpadka in ekotoksičnost izcedne vode, izražena kot nevarna lastnost H 14 iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, ne ogrožata kakovosti površinske ali podzemne vode;

6.

gradbeni odpadki so odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta, in so razvrščeni v skupino odpadkov s klasifikacijsko številko 17 iz klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu, ki ureja ravnanje z odpadki (v nadaljnjem besedilu: klasifikacijski seznam odpadkov);

7.

istovrstni odpadki so odpadki, ki nastajajo v enakih ali podobnih procesih brez bistvenih razlik glede načina nastajanja in njihove sestave, tako, da se fizikalne, kemične ali biokemične lastnosti odpadkov, pomembne za njihovo odstranjevanje, med seboj bistveno ne razlikujejo, in so razvrščeni v isto skupino v klasifikacijskem seznamu odpadkov;

8.

tekoči odpadki so katerikoli odpadki v tekočem agregatnem stanju, vključno z odpadnimi vodami, razen blata ali mulja;

9.

podzemno skladišče odpadkov (v nadaljnjem besedilu: podzemno skladišče) je skladišče za trajno skladiščenje odpadkov pod zemljo v globoki geološki jami (npr. solni rudnik ali rudnik kalijevega klorida);

10.

odlagališče odpadkov (v nadaljnjem besedilu: odlagališče) je naprava ali več naprav za odlaganje odpadkov na površino tal ali pod njo.

Za odlagališče se šteje tudi:

-

naprava ali del naprave, kjer povzročitelj odpadkov skladišči svoje odpadke na kraju njihovega nastanka več kakor tri leta pred oddajo v nadaljnjo predelavo po postopkih predelave v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in

-

stalna naprava ali del naprave, kjer se odpadki skladiščijo več kakor eno leto pred oddajo v nadaljnjo ravnanje po postopkih odstranjevanja v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

Za odlagališče se ne šteje:

-

naprava ali del naprave, kjer se odpadki raztovarjajo z namenom omogočanja njihove priprave za nadaljnji prevoz v predelavo ali odstranjevanje, ali

-

skladišče odpadkov, kjer se odpadki začasno skladiščijo največ tri leta pred oddajo v nadaljnjo ravnanje po postopkih predelave ali največ eno leto pred oddajo v nadaljnje ravnanje po postopkih odstranjevanja v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;

11.

območje odlagališča je območje, ki je določeno s prostorskim aktom, kjer je dovoljena gradnja telesa odlagališča in drugih objektov in naprav, potrebnih za obratovanje odlagališča;

12.

mejne vrednosti emisij snovi v okolje zaradi odlaganja odpadkov so mejne vrednosti parametrov onesnaženosti odpadkov in parametrov izlužka odpadkov;

13.

obdelava odpadkov je vsak fizikalni, kemični ali biološki postopek v okviru postopkov predelave oziroma odstranjevanja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem, z namenom zmanjšanja biološko razgradljivih snovi v odpadkih, z namenom zmanjšanja nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo. Izločevanje ločenih frakcij z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov in sežiganje ali sosežiganje odpadkov ne štejeta za obdelavo odpadkov;

14.

mehansko-biološka obdelava odpadkov je obdelava odpadkov pred njihovim odlaganjem na odlagališču s kombinacijo mehanskih in bioloških postopkov obdelave. Namen mehanskih postopkov ravnanja z odpadki je izločiti posebne snovi iz odpadkov, ki so neprimerne za nadaljnjo biološko obdelavo, ter izboljšanje biološke razgradljivosti preostalih odpadkov s povečanjem njihove primernosti za biološko razgradnjo in homogenosti. Namen bioloških postopkov ravnanja z odpadki je razgraditi organske snovi v odpadkih z aerobnimi in anaerobnimi metodami z naknadno aerobno obdelavo. Mehansko-biološka obdelava odpadkov povzroči znatno zmanjšanje biološko razgradljivih snovi v odpadkih, prostornine odpadkov, vsebnost vode v njih, zmožnost nastajanja odlagališčnih plinov ter bistveno izboljša lastnosti izlužka in stabilnost odloženih odpadkov;

15.

izcedne vode so vse tekočine, ki se izcejajo iz odloženih odpadkov ali pronicajo skozi telo odlagališča in se odvajajo ali zadržujejo znotraj telesa odlagališča;

16.

odlagališčni plin je katerikoli plin, ki izhaja iz odloženih odpadkov;

17.

izlužek je raztopina, pridobljena z laboratorijskim testom izluževanja odpadka;

18.

upravljavec odlagališča je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je odgovorna za odlagališče in ga v skladu s predpisi upravlja v času njegovega obratovanja ali po njegovem zaprtju;

19.

biološko razgradljive sestavine odpadkov so ostanki hrane, kuhinjski odpadki, odpadki iz vrtov ali parkov, papir, karton ali druge sestavine odpadkov, ki se razgradijo, če so izpostavljeni anaerobnim ali aerobnim procesom razgrajevanja;

20.

imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma fizična oseba, ki ima odpadke v posesti;

21.

vlagatelj je oseba, ki vloži zahtevo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča pod pogoji iz te uredbe;

22.

odmaknjeno območje je poselitveno območje, kjer stalno prebiva manj kakor 500 prebivalcev in gostota prebivalstva ne presega 5 prebivalcev na km2 površine, in je več kakor 50 km oddaljeno od najbližjega naselja z več kakor 250 prebivalci na km2 površine, ali ima do takih naselij večji del leta otežen dostop po cesti zaradi težkih meteoroloških razmer;

23.

pošiljka odpadkov je količina istovrstnih odpadkov, ki jih upravljavec odlagališča prevzame v enem dnevu v okviru ene spremne dokumentacije o prevzetih odpadkih;

24.

reprezentativni vzorec odpadkov je vzorec, vzet iz celotne količine odpadkov, ki ima enake lastnosti kakor povprečna sestava odpadkov, ki so predmet kemične analize;

25.

obstoječe odlagališče je odlagališče, ki ga je na podlagi prijave upravljavca odlagališča v skladu z določbami Pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00, 41/04 – ZVO-1 in 43/04; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik) ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), razvrstilo med:

-

odlagališče za nevarne odpadke,

-

odlagališče za nenevarne odpadke, ali

-

odlagališče za inertne odpadke;

26.

rekonstrukcija obstoječega odlagališča so gradbeni in drugi posegi na obstoječem odlagališču v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, če se pri rekonstruiranju ne povečuje zmogljivost odlagališča ali spreminja vrsta odlagališča iz 4. člena te uredbe;

27.

telo odlagališča obsega celoto vseh odloženih odpadkov in sistem tesnjenja odlagališčnega dna, pokritje površin odlagališča, sistema za odvajanje izcedne vode in padavinske vode s površin odlagališča, sistem odplinjevanja odlagališča in druge tehnične objekte ter obrobne in oporne nasipe in druge tehnične konstrukcije za zagotavljanje stabilnosti telesa odlagališča;

28.

tesnjenje odlagališča je tehnični sistem objektov in ukrepov za preprečevanje emisije snovi v tla, ki ga sestavljajo tesnjenje površine odlagališčnega telesa, tesnjenje odlagališčnega dna in sistem odvajanja izcednih in odpadnih vod.

a)

Kombinirano tesnjenje odlagališča je tesnjenje, sestavljeno iz različnih tesnilnih materialov z medsebojno dopolnjujočimi lastnostmi.

b)

Mineralno tesnjenje je umetno narejeno tesnjenje, ki ga sestavljajo eno ali večplastno zgoščeni sloji iz mineralnih zemljin in potrebnih dodatkov;

29.

odlagališčno dno je poravnana površina podlage, na kateri so zgrajeni objekti odlagališča;

30.

odplinjevalni sistemi so odplinjevalni kamini, rezervoarji in napeljave ter regulacijski objekti in drugi tehnični objekti za zajemanje in nadzorovano ravnanje z odlagališčnim plinom oziroma njegovo neposredno sežiganje;

31.

aktivno odplinjanje je izsesavanje odlagališčnega plina z umetno proizvedenim podtlakom;

32.

membranski filter je vodoprepustna in filtrirno stabilna plast, skozi katero se izcedna voda očisti in obdela;

33.

vodoprepustnost je lastnost materiala, ki opisuje pretakanje tekočine skozi porozni medij pri določenem hidravličnem gradientu, ki tekočino poganja, in se izračuna kot koeficient hidravlične prevodnosti k, izražen v m/s.

3. člen

(uporaba uredbe)

(1)

Določbe te uredbe se uporabljajo za obratovanje vsakega odlagališče ne glede na vrsto odpadka, ki se odlaga.

(2)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se določbe te uredbe ne uporabljajo za:

1.

vnašanje blata čistilnih naprav ali greznic in mulja iz rečnih strug ali jezer in podobnih gnojil v tla ali na njih z namenom gnojenja ali izboljševanja kakovosti tal, če se vnašajo kot gnojilo v skladu s predpisom, ki ureja vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v ali na tla;

2.

uporabo inertnih odpadkov kot polnilo pri vzpostavitvi novega ali nadomestitvi prejšnjega stanja okolja ali pri zagotavljanju stabilnosti telesa odlagališča, sanitarnih ukrepov in drugih posegov pri rekonstrukciji odlagališč ali pri gradnji, če se vnašajo v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov;

3.

odlaganje mulja na obali vodotoka, če je bil odvzet iz njegovega vodnega zemljišča in ima lastnosti odpadka, ki se po tej uredbi lahko odlaga na odlagališče za nenevarne odpadke, pri čemer se upoštevajo le anorganski parametri onesnaženosti in izlužka;

4.

odlaganje materialov, ki nastajajo pri talnem izkopu pri gradbenih delih, če se vnašajo v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov;

5.

odlaganje neonesnažene jalovine ali inertnih odpadkov, ki nastajajo pri raziskovanju, izkoriščanju, obogatitvi in predelavi ter skladiščenju mineralnih surovin ali pri delih v površinskih kopih, če se vnašajo v skladu s predpisi, ki urejajo rudarstvo.

II. OBVEZNA RAVNANJA IN DRUGI POGOJI ZA ODLAGANJE ODPADKOV

4. člen

(vrste odlagališč)

(1)

Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih.

(2)

Vrste odlagališč so:

1.

odlagališče za nevarne odpadke,

2.

odlagališče za nenevarne odpadke in

3.

odlagališče za inertne odpadke.

5. člen

(obdelava odpadkov)

(1)

Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave dovoljeno odlagati inertne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni izvedljiva, ali druge odpadke, če njihova obdelava ne zmanjšuje njihove količine ali lastnosti, ki povzročajo škodljive vplive na okolje ali človekovo zdravje.

(3)

Za obdelane komunalne odpadke se štejejo komunalni odpadki, ki so obdelani po postopkih iz referenčne sheme obdelave komunalnih odpadkov iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, ali po postopkih, ki so glede zmanjšanja vsebnosti biološko razgradljivih sestavin odpadkov enakovredni postopkom iz te sheme.

6. člen

(mejne vrednosti)

(1)

Na odlagališče za nevarne odpadke se lahko odlaga nevarne odpadke, katerih onesnaženost ne sme presegati mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti in mejnih vrednosti parametrov izlužka za nevarne odpadke, določenih v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Na odlagališče za nenevarne odpadke je dovoljeno odlagati:

-

komunalne odpadke, katerih onesnaženost ne presega mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti za komunalne odpadke iz priloge 2 te uredbe,

-

nenevarne odpadke, katerih onesnaženost ne presega mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti in mejnih vrednosti parametrov izlužka za nenevarne odpadke iz priloge 2 te uredbe,

-

obdelane nenevarne odpadke z visoko vsebnostjo biološko razgradljivih snovi, katerih onesnaženost ne presega mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti za obdelane nenevarne odpadke z visoko vsebnostjo biološko razgradljivih snovi iz priloge 2 te uredbe, in

-

stabilne in nereaktivne nevarne odpadke, katerih onesnaženost ne presega mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti in mejnih vrednosti parametrov izlužka za nenevarne odpadke iz priloge 2 te uredbe za odlaganje na odlagalnih poljih, kjer ni komunalnih odpadkov ali nenevarnih odpadkov z vsebnostjo biološko razgradljivih snovi, večjo od 5 odstotkov mase odpadkov.

(3)

Na odlagališče za inertne odpadke je dovoljeno odlagati:

-

inertne odpadke, katerih onesnaženost ne presega mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti in mejnih vrednosti parametrov izlužka za inertne odpadke iz priloge 2 te uredbe, in

-

odpadke, določene v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.

(4)

Na odlagališče za nevarne odpadke je prepovedano odlagati komunalne odpadke in nenevarne odpadke z vsebnostjo biološko razgradljivih snovi, večjo od 5 odstotkov mase odpadkov, lahko pa se odlagajo inertni odpadki, katerih onesnaženost ne presega mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti in mejnih vrednosti parametrov izlužka za inertne odpadke iz priloge 2 te uredbe, in nenevarni odpadki, katerih vsebnost biološko razgradljivih snovi ni večja od 5 odstotkov mase odpadkov.

(5)

Ne glede na določbe prvega do četrtega odstavka tega člena lahko ministrstvo upravljavcu odlagališča dovoli odlaganje odpadkov, katerih parametri onesnaženosti presegajo do največ trikrat mejne vrednosti parametrov onesnaženosti za odpadke iz priloge 2 te uredbe, razen za:

-

raztopljeni organski ogljik v izlužku odpadkov (v nadaljevanju: DOC), BTEX, PCB in mineralna olja, če gre za inertne odpadke,

-

DOC in pH v odpadkih, če gre za stabilne in nereaktivne nevarne odpadke, ki se lahko odlagajo na odlagališču za nenevarne odpadke,

-

žarilno izgubo ali celotni organski ogljik, če gre za nevarne odpadke, in

-

celotni organski ogljik, če gre za inertne odpadke, za katere sme celotni organski ogljik presegati mejne vrednosti parametrov onesnaženosti iz priloge 2 te uredbe do največ dvakrat.

(6)

Ministrstvo dovoli odlaganje odpadkov iz prejšnjega odstavka samo za vnaprej določeno število pošiljk odpadkov, ki so odložene na odlagališču v obdobju, krajšem od 12 mesecev, če iz ocene emisij v okolje, ki jo k vlogi za okoljevarstveno dovoljenje priloži upravljavec odlagališča, izhaja, da zaradi preseganja mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti za odpadke oziroma mejnih vrednosti parametrov izlužka iz priloge 2 te uredbe ni dodatnih škodljivih vplivov na okolje.

7. člen

(odlaganje komunalnih odpadkov)

(1)

Ne glede na določbe prve alinee drugega odstavka prejšnjega člena lahko upravljavec odlagališča za nenevarne odpadke v posameznem koledarskem letu na odlagališču odloži tako obdelane komunalne odpadke, da je delež biološko razgradljivih sestavin v njih enak deležu, ki mu ga v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje odlagališča določi ministrstvo.

(2)

Če je ministrstvo za obdelavo komunalnih odpadkov za posamezno odlagališče za nenevarne odpadke dovolilo mehansko-biološko obdelavo, se tako obdelani komunalni odpadki lahko odlagajo na tem odlagališču, če njihova onesnaženost ne presega mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti in mejnih vrednosti parametrov izlužka za nenevarne odpadke iz priloge 2 te uredbe, pri čemer se mejne vrednosti za DOC ne upošteva, vsebnost celotnega organskega ogljika pa ne sme presegati 18 odstotkov mase mehansko-biološko obdelanih komunalnih odpadkov.

(3)

Pri določitvi deleža biološko razgradljivih sestavin iz prvega odstavka tega člena ter števila odlagališč za nenevarne odpadke, kjer je dovoljeno odlagati mehansko-biološko obdelane komunalne odpadke, ministrstvo upošteva usmeritve v zvezi z zmanjševanjem odlaganja biološko razgradljivih sestavin komunalnih odpadkov iz operativnega programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biološko razgradljivih sestavin odpadkov in podatke o ravnanju z biološko razgradljivimi ločenimi frakcijami komunalnih odpadkov iz načrta ravnanja z odpadki, ki ga mora vlagatelj priložiti k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča iz 44. člena te uredbe.

(4)

Usmeritve v zvezi z zmanjševanjem odlaganja biološko razgradljivih sestavin odpadkov iz operativnega programa iz prejšnjega odstavka upoštevajo celotno količino biološko razgradljivih sestavin v komunalnih odpadkih, ki se v posameznem koledarskem letu lahko odloži na vseh odlagališčih na ozemlju Republike Slovenije, in se nanašajo na ukrepe ponovne uporabe, kompostiranja in snovne ali energetske predelave biološko razgradljivih sestavin komunalnih odpadkov ter proizvodnje bioplina iz teh odpadkov.

(5)

Celotna količina biološko razgradljivih sestavin v komunalnih odpadkih iz prejšnjega odstavka je določena v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.

8. člen

(največja količina odloženih biološko razgradljivih sestavin v komunalnih odpadkih)

(1)

Ministrstvo lahko v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje odlagališča za nenevarne odpadke upravljavcu odlagališča določi za posamezno koledarsko leto tak delež biološko razgradljivih sestavin odpadkov v odloženih komunalnih odpadkih, da je enak največ deležu, ki je določen za celotno letno količino odloženih komunalnih odpadkov v prilogi 4 te uredbe.

(2)

Če ministrstvo za posamezno odlagališče za nenevarne odpadke dovoli večji delež biološko razgradljivih sestavin odpadkov v odloženih komunalnih odpadkih, kakor je določen v prejšnjem odstavku ali če za posamezno odlagališče dovoli odlaganje mehansko-biološko obdelanih komunalnih odpadkov, mora na podlagi analize podatkov o odlaganju biološko razgradljivih sestavin komunalnih odpadkov na ostalih odlagališčih za nenevarne odpadke za vsako leto posebej zagotoviti, da celotna letna količina biološko razgradljivih sestavin komunalnih odpadkov, odložena na vseh odlagališčih na ozemlju Republike Slovenije, ne presega količine za to leto, določene v prilogi 4 te uredbe.

9. člen

(prepoved odlaganja odpadkov)

(1)

Na odlagališča je prepovedano odlagati:

1.

odpadke, ki ne izpolnjujejo zahtev iz 6. člena te uredbe;

2.

tekoče odpadke, razen mulja in koncentratov iz čistilne naprave za izcedno vodo in drugo odpadno vodo, ki nastaja na območju odlagališča, in izcedno vodo, če se v zaprtem krogotoku vrača na tesnjeni del odlagališča in je na podlagi celovite vodne bilance dokazano, da se dolgoročno telo odlagališča ne more zasititi z vodo, je omogočeno odvajanje izcedne vode iz telesa odlagališča in je zagotovljeno neovirano odvajanje odlagališčnih plinov;

3.

mehansko-biološko obdelane komunalne odpadke, razen če je njihovo odlaganje na odlagališču za nenevarne odpadke dovolilo ministrstvo v skladu z določbami 7. in 8. člena te uredbe;

4.

odpadke, ki imajo glede na pogoje odlaganja na odlagališču nevarno lastnost eksplozivnega, korozivnega, oksidativnega, lahko vnetljivega ali vnetljivega odpadka v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ali ki pospešujejo gorenje;

5.

posode, napolnjene s plini pod tlakom;

6.

snovi, ki burno reagirajo v stiku z vodo;

7.

toplotno neobdelane odpadke, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti, in neobdelane ali obdelane odpadke, ki se razvrščajo med stranske živalske proizvode I., II. in III. kategorije, ne glede na stopnjo obdelave in druge odpadke, ki nastajajo pri veterinarski ali drugi dejavnosti, če imajo nevarno lastnost infektivnega odpadka v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;

8.

laboratorijske odpadke in druge kemijske substance, ki nastajajo v raziskovalni in razvojni dejavnosti ali izobraževalnih dejavnostih, ki niso identificirani ali so novi, in katerih učinki na človeka ali okolje niso znani;

9.

cele ali razrezane odpadne avtomobilske gume, razen če se uporabijo kot gradbeni material na odlagališču ali če gre za odlaganje gum z zunanjim premerom, večjim od 1.400 mm, ali kolesarskih gum;

10.

muljaste, pastozne ali drobnozrnate odpadke, če glede na pogoje odlaganja na odlagališču lahko škodijo delovanju sistema odvajanja izcednih in odpadnih vod ali stabilnosti telesa odlagališča;

11.

odpadne industrijske in avtomobilske baterije in akumulatorje, razen ostankov baterij in akumulatorjev po obdelavi ali recikliranju;

12.

izrabljena motorna vozila in njihove nepredelane sestavne dele, ki nastanejo pri njihovi razgradnji;

13.

odpadno električno in elektronsko opremo, razen ostankov predelave;

14.

ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov, razen ostankov njihove predelave, če izpolnjujejo pogoje za odlaganje nenevarnih odpadkov.

(2)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko ministrstvo dovoli odlaganje posameznih pošiljk stranskih živalskih proizvodov I., II. ali III. kategorije, če so v zvezi z njihovim nastankom, predelavo in drugimi pogoji izpolnjene zahteve za odstranjevanje z odlaganjem, določene v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta 1774/2002/ES z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 273 z dne 10. 10. 2002, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1774/2002/ES) in gre za:

-

toplotno obdelane stranske živalske proizvode I. kategorije, razen trupel živali, za katere se sumi oziroma je potrjen sum na TSE, ter živali, ki so bile pokončane zaradi izkoreninjenja TSE,

-

kuhinjske odpadke iz mednarodnih transportov ne glede nato, da niso toplotno obdelani,

-

vse toplotno obdelane stranske živalske proizvode II. kategorije,

-

vse stranske živalske proizvode III. kategorije, ki so obdelani v skladu z zahtevami Uredbe 1774/2002/ES.

10. člen

(prepoved mešanja odpadkov)

Mešanje odpadkov z drugimi snovmi ali odpadki samo z namenom razredčitve nevarnih snovi v odpadkih zaradi izpolnjevanja zahtev za odlaganje odpadkov je prepovedano.

11. člen

(ocena odpadkov)

(1)

Odlaganje odpadkov na odlagališču je dovoljeno le, če je izdelana ocena njihovih za odlaganje pomembnih lastnosti (v nadaljnjem besedilu: ocena odpadkov).

(2)

Ocena odpadkov mora vsebovati:

-

številko iz klasifikacijskega seznama odpadkov, naziv ter opis odpadka in njegovih lastnosti,

-

opis nastajanja odpadka,

-

oceno dopustnosti odložitve odpadka na odlagališču skladno z določbami od 6. do 9. člena te uredbe,

-

oceno pričakovanih posledic lastnosti odloženega odpadka, s poudarkom na vplivu na stabilnost telesa odlagališča, kadar gre za muljaste, pastozne ali drobnozrnate odpadke,

-

opis predhodne ali dodatne potrebne obdelave odpadka ali utemeljitev opustitve njegove predhodne obdelave,

-

ugotovitve v zvezi z nevarnimi lastnostmi odpadka, določenimi v predpisu, ki ureja ravnanje z odpadki, in

-

določitev parametrov odpadka, ki so potrebni pri ugotavljanju istovetnosti odpadka s kemično analizo.

(3)

K oceni odpadkov je treba priložiti naslednja gradiva, ki so bila podlaga za izdelavo ocene odpadkov:

-

obrazložitev določitve klasifikacijske številke skupine, v katero se odpadek uvršča,

-

opis vzorčenja odpadka,

-

rezultate kemične analize odpadka in izlužka,

-

preskusne metode z navedbo merilnega območja,

-

poročila o raziskavah nevarnih lastnostih odpadka,

-

oceno dopustnosti odložitve odpadka na odlagališču,

-

oceno dopustnosti uporabe odpadkov za prekrivanje površin zapolnjenih delov telesa odlagališča, če so odpadki namenjeni prekrivanju odlagališča,

-

poročilo o raziskavi vpliva odlaganja odpadka na stabilnost telesa odlagališča,

-

utemeljitev opustitve predhodne obdelave odpadka,

-

določitev parametrov odpadka, ki so potrebni pri ugotavljanju istovetnosti odpadka s kemično analizo,

-

poročila o drugih dopolnilnih raziskavah, in

-

seznam uporabljene literature.

(4)

Ocena odpadkov mora biti izdelana v elektronski in pisni obliki na obrazcu, ki ga ministrstvo objavi na svoji spletni strani in ob odložitvi odpadkov ne sme biti starejša kakor dvanajst mesecev, razen za komunalne odpadke, za katere je treba oceno odpadkov izdelati vsakih šest mesecev.

(5)

Ocena odpadkov mora biti izdelana na podlagi rezultatov kemične analize odpadka.

(6)

Izdelavo ocene odpadkov mora zagotoviti imetnik odpadkov, ki oddaja odpadek v odlaganje, za komunalne odpadke pa se ocena odpadkov izdela pred njihovo obdelavo, zagotovi pa jo ali izvajalec občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevažanja ali odlaganja ostankov predelave ali izvajalec odstranjevanja komunalnih odpadkov, glede na to, kdo opravlja obdelavo komunalnih odpadkov pred njihovim odlaganjem.

12. člen

(količine odpadkov, za katere ni treba izdelati ocene odpadkov)

(1)

Ne glede na določbe prejšnjega člena ocene odpadkov ni treba izdelati za:

1.

odpadke istega imetnika, če njihova celotna odložena količina v obdobju zaporednih štirih mesecev ne presega 200 kg in je na podlagi razpoložljivih podatkov o odpadkih in njihovega vizualnega pregleda mogoče izključiti njihovo onesnaženost z nevarnimi snovmi;

2.

odpadke istega imetnika, če njihova celotna odložena količina v enem letu ne presega 15 ton in imetnik pred začetkom dostavljanja odpadkov pisno potrdi, da ta količina v dovoljenem obdobju ne bo prekoračena in da odpadki niso onesnaženi z nevarnimi snovmi in je delež biološko razgradljivih sestavin manjši od 5 odstotkov, pri čemer morajo biti vrsta, izvor in kraj nastanka vsake pošiljke v celoti znani;

3.

komunalne odpadke, ki se razvrščajo v podskupine 20 02 02 in 20 03 03 iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

(2)

V primerih iz prejšnjega odstavka mora imetnik odpadkov evidenčnemu listu, ki spremlja pošiljko odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, priložiti izjavo, iz katere je razvidno, da odpadki niso onesnaženi z nevarnimi snovmi in nimajo nevarnih lastnosti.

(3)

Upravljavec odlagališča mora zagotoviti, da masa odpadkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena ne presega 0.5 odstotka mase vseh na odlagališču odloženih odpadkov.

13. člen

(ocena istovrstnih odpadkov)

(1)

Če imetnik odpadkov na isto odlagališče daljši čas redno oddaja pošiljke istovrstnih odpadkov, mora biti ocena odpadkov izdelana pred odlaganjem prve oddane pošiljke, za naslednje pošiljke istovrstnih odpadkov pa najmanj enkrat vsakih dvanajst mesecev oziroma vsakih šest mesecev za komunalne odpadke.

(2)

Imetnik istovrstnih odpadkov mora zagotoviti tudi, da so v oceni odpadkov upravljavcu odlagališča posredovani podatki o kraju in načinu nastajanja odpadkov ter, če ne gre za komunalne odpadke, tudi o vhodnih materialih v proces, pri katerem nastajajo odpadki, zlasti pa o njihovih spremembah.

(3)

Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za istovrstne odpadke, ki nastajajo pri istem povzročitelju odpadkov na različnih krajih, njihov nastanek pa povzroča enak proces pri enakih vhodnih materialih.

14. člen

(odpadki, za katere ni treba izdelati kemične analize)

(1)

Za izdelavo ocene odpadkov ni treba izdelati kemične analize odpadkov, če gre za odpadke:

-

iz priloge 3 te uredbe,

-

rastlinskega in živalskega izvora ali iz drugih naravnih materialov, ki niso onesnaženi ali obdelani z nevarnimi snovmi,

-

ki nastanejo pri zemeljskem izkopu, če niso onesnaženi z nevarnimi snovmi ali zmešani z nevarnimi odpadki in v katerih je manj kakor 5 odstotkov mase drugih nenevarnih odpadkov, če celotna prostornina istega povzročitelja odpadkov ne presega 500 m3,

-

pri katerih odvzem reprezentativnega vzorca ni možen.

(2)

Za izdelavo ocene komunalnih odpadkov je treba namesto kemične analize komunalnih odpadkov izdelati analizo sestavin komunalnih odpadkov po postopku sejalnega preskusa iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe.

(3)

Če prostornina odpadkov, ki nastanejo pri zemeljskem izkopu iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, presega 500 m3, je treba izdelati kemično analizo odpadkov zemeljskega izkopa na podlagi vzorčenja na vsakih 1000 m3 odloženih odpadkov.

15. člen

(obseg kemične analize)

(1)

Kemična analiza odpadkov mora obsegati vse parametre onesnaženosti odpadkov in parametre izlužka, za katere so za posamezno vrsto odpadkov v prilogi 2 te uredbe določene mejne vrednosti.

(2)

V kemično analizo odpadkov je treba poleg parametrov iz prejšnjega odstavka vključiti tudi druge parametre onesnaženosti odpadkov, če so pomembni za reaktivne procese na odlagališču. Če so odpadki zaradi izvora ali kraja nastanka netipično onesnaženi z nevarnimi snovmi, je treba to v oceni odpadkov posebej navesti.

(3)

Kemična analiza odpadkov ne sme biti starejša od treh let, analiza sestavin komunalnih odpadkov po postopku sejalnega preskusa iz priloge 5 te uredbe pa mora biti za komunalne odpadke narejena za vsako oceno komunalnih odpadkov posebej.

(4)

Kadar odvzem reprezentativnega vzorca ni možen zaradi nehomogenosti odpadkov, mora ocena odpadkov temeljiti na teoretičnih podatkih in empiričnih vrednostih ter utemeljitvah.

(5)

Če so odpadki odpadna embalaža, onesnažena s kemikalijami, ali ostanki kemikalij ali neporabljene kemikalije, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije, izdelan varnostni list, se za izdelavo ocene odpadkov namesto rezultatov kemične analize lahko uporabijo podatki o sestavi snovi z varnostnega lista.

(6)

Rezultate kemične analize odpadkov je treba priložiti k oceni odpadkov.

16. člen

(preskusne metode)

(1)

Za vzorčenje odpadkov, izluževanje odpadkov, merjenje parametrov onesnaženosti odpadkov in parametrov izlužka v okviru kemične analize iz prejšnjega člena se uporabljajo postopki, določeni v prilogi 5 te uredbe, in preskusne metode, določene s standardi iz priloge 5 te uredbe.

(2)

V postopkih iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi druge preskusne metode, če so rezultati validacij teh metod enaki rezultatom validacij metod iz standardov iz prejšnjega odstavka.

(3)

Standardi iz prvega odstavka tega člena z oznakami SIST ISO in SIST EN so na vpogled pri slovenskem nacionalnem organu za standardizacijo.

17. člen

(pooblastilo za izdelavo ocene odpadkov)

(1)

Vzorčenje odpadkov mora izvesti in oceno odpadkov izdelati oseba, ki ima pooblastilo ministrstva za izdelavo ocene odpadkov.

(2)

Oseba iz prejšnjega odstavka mora za pridobitev pooblastila izpolnjevati naslednje pogoje:

1.

da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,

2.

da ima usposobljene delavce za izdelavo ocene odpadkov skladno s predpisi in

3.

da ima akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje kemične analize odpadkov po metodah iz priloge 5 te uredbe za najmanj enega od organskih in enega od anorganskih parametrov onesnaženosti.

18. člen

(pridobitev in odvzem pooblastila)

(1)

Oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena dobi pooblastilo na podlagi vloge pri ministrstvu. Vlogi morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.

(2)

Osebi iz prejšnjega odstavka se lahko izda pooblastilo za največ šest let.

(3)

Ministrstvo lahko osebi iz prvega odstavka tega člena odvzame pooblastilo pred iztekom njegove veljavnosti, če samo ali na podlagi pobude pristojnega inšpektorja ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.

19. člen

(seznam pooblaščenih oseb)

(1)

Za potrebe izdelovanja ocene odpadkov za imetnike odpadkov ministrstvo vodi seznam pooblaščenih oseb iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(2)

Ministrstvo objavi seznam iz prejšnjega odstavka na svoji spletni strani in ga enkrat letno obnovi.

20. člen

(preverjanje odpadkov)

(1)

Upravljavec odlagališča mora pred odložitvijo odpadkov v telo odlagališča zagotoviti preverjanje vseh dostavljenih odpadkov, ki vključuje pregled predpisane dokumentacije o odpadkih in ugotavljanje istovetnosti odpadkov glede na vrsto, količino in njihove lastnosti, navedene v dokumentaciji, ki spremlja pošiljke dostavljenih odpadkov.

(2)

Istovetnost odpadkov se ugotavlja s tehtanjem in vizualnim pregledom odpadkov ter kontrolno analizo reprezentativnih vzorcev odpadkov.

(3)

Postopki preverjanja dostavljenih odpadkov se morajo izvajati po postopkih iz sheme postopkov preverjanja dostavljenih odpadkov iz 2. točke priloge 1 te uredbe.

(4)

Ministrstvo lahko upravljavcu odlagališča, ki je hkrati edini povzročitelj odpadkov, ki se na tem odlagališču odlagajo, v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje odlagališča dovoli poenostavitev preverjanja dostavljenih odpadkov iz prvega odstavka tega člena, če se posamezni postopki tega preverjanja izvajajo na kraju nastajanja odpadkov.

21. člen

(pregled dokumentacije)

(1)

Pri pregledu dokumentacije o odpadkih mora upravljavec odlagališča preveriti predvsem njeno popolnost in veljavnost ter skladnost z zahtevami iz te uredbe, posebej pa mora preveriti rezultate ocene odpadkov iz 11. člena te uredbe.

(2)

Če v oceni odpadkov iz prejšnjega odstavka ni rezultatov kemične analize odpadkov, mora upravljavec odlagališča preveriti tudi, ali gre za odpadke iz 14. člena te uredbe.

(3)

Dokumentacija o odpadkih iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati tudi evidenčni list, ki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, spremlja pošiljko odpadkov ali listine o čezmejnem pošiljanju odpadkov, če gre za vnos odpadkov iz drugih držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) oziroma za uvoz odpadkov iz tretjih držav.

22. člen

(tehtanje in vizualni pregled)

(1)

Tehtanje odpadkov mora upravljavec odlagališča zagotoviti ob prevzemu odpadkov, vizualni pregled istovetnosti odpadkov pa pred dokončnim vnosom v telo odlagališča, tako, da jih je še mogoče odstraniti, če so neprimerni za vnos.

(2)

Posebej natančen vizualni pregled istovetnosti odpadkov in njihove onesnaženosti mora biti opravljen pri odpadkih, za katere v skladu z 12. in 13. členom te uredbe ni potrebna ocena odpadkov.

(3)

Za odpadke iz 1. in 2. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe mora upravljavec odlagališča zagotoviti tudi vodenje evidence o celotni količini oddanih odpadkov v obdobju, ko je dovoljeno njihovo odlaganje brez ocene odpadkov.