Nalaganje dokumenta...
Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 75-3620/2003, stran 11333 DATUM OBJAVE: 1.8.2003
RS 75-3620/2003
3620. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN)
Razglašam zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 16. julija 2003.
001-22-74/03
Ljubljana, dne 25. julija 2003.
Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r.
Z A K O N
O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ (ZOPNN)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen in vsebina zakona)
(1)
Ta zakon določa pogoje in način uporabe sredstev proračuna Republike Slovenije pri odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: sredstva za odpravo posledic nesreč) ter pogoje in način njihovega pridobivanja oziroma dodeljevanja z namenom, da pomoč prizadetim zaradi naravne nesreče zagotovi čimprejšnje varno bivanje in ponovno izvajanje dejavnosti, če so jim bili zaradi naravne nesreče poškodovani ali uničeni objekti, naprave ali zemljišča (v nadaljnjem besedilu: stvari) ali so njihove stvari zaradi posledic naravne nesreče ogrožene ali pa jim je zaradi poškodovane cestne ali druge infrastrukture uporaba stvari onemogočena.
(2)
Ta zakon določa tudi pogoje in način uporabe sredstev proračuna Republike Slovenije ter pogoje in način njihovega dodeljevanja pri odpravi posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu).
2. člen
(uporaba predpisov)
(1)
Zakon o splošnem upravnem postopku se uporablja glede vseh vprašanj postopka, razen tistih, ki so s tem zakonom drugače urejena.
(2)
Za pripravo in sprejem prostorskih aktov, pridobivanje zemljišč in izdajo dovoljenj v zvezi z graditvijo objektov gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena in nadomestitev objektov, ki jih je treba zaradi ogroženosti ali gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture odstraniti z ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče, se uporabljajo predpisi o urejanju prostora, o graditvi objektov, o stavbnih zemljiščih, o geodetskih zadevah ter drugi predpisi v zvezi s posegi v prostor, če ta zakon ne določa drugače.
3. člen
(izključitev uporabe)
(1)
Sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu ni mogoče pridobiti ali dodeliti za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje, intervencije in druge ukrepe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2)
Določbe tega zakona se ne nanašajo na odpravo posledic množičnega pojava nalezljivih človeških bolezni.
(3)
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za odpravo posledic drugih nesreč po določbah predpisov na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, razen če je tako nesrečo posredno ali neposredno povzročila naravna nesreča.
4. člen
(pojmi)
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1.
geografsko zaokroženo območje je območje kmetijskih zemljišč, na katerem je naravna nesreča povzročila na isti kmetijski rastlini enako poškodovanost. Če gre za naravno nesrečo, katere pojav je zaznaven na širšem območju, kot je na primer suša ali zmrzal, se geografsko zaokroženo območje določi kot zaokroženo območje, kjer so zaradi morfologije terena in pedoloških lastnosti tal vplivi teh naravnih nesreč na kmetijske rastline približno enaki;
2.
geotehnični objekti so objekti vodne infrastrukture, ki so namenjeni za preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov in objekti za preprečitev proženja snežnih plazov. Geotehnični objekti so tudi objekti za začasno ali trajno odlaganje zemljine, ki nastaja pri gradnji ali obnovi objektov vodne infrastrukture;
3.
naravna nesreča je nesreča, ki jo povzroči potres, udor, poplava, zemeljski plaz in snežni plaz ter nesreča v kmetijstvu ali gozdarstvu, ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere, kot so žled, pozeba, suša, neurje in toča ali množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov in živalskih bolezni;
4.
neto tlorisna površina stavbe je površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostore v stavbi. Neto tlorisno površino se izračuna v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
5.
območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost so območja, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo, določena za taka območja;
6.
ocena neposredne škode na stvareh in ocena neposredne škode v kmetijstvu je ocena škode ob naravnih nesrečah v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
7.
obnova stvari je obnova poškodovanih zemljišč, gozdov, rekonstrukcija poškodovanih objektov ali naprav in odstranitev uničenih objektov ali naprav ter zgraditev novih objektov ali naprav na isti lokaciji ali na drugi lokaciji, če gradnja zaradi geoloških ali gradbeno tehničnih pogojev ni primerna (v nadaljnjem besedilu: nadomestitev objektov ali naprav);
8.
normalni hektarski donos je kmetijska proizvodnja kmetijske rastline na površini 1 ha kmetijskega zemljišča in izračunana kot letna povprečna vrednost zadnjih treh koledarskih let pred nastankom škode, v katerih proizvodnja kmetijske rastline ni bila zmanjšana zaradi naravnih nesreč;
9.
povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske rastline je povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske rastline na kmetijskih zemljiščih posameznega upravičenca do sredstev za odpravo škode v kmetijstvu, ki so na istem geografsko zaokroženem območju. Povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske rastline je izražena v odstotkih in se izračuna na naslednji način:
&fbco;binary entityId="38447bda-ca16-4928-8776-4207403de17e" type="jpg"&fbcc;
kjer je:
-
P(povprečna) povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske rastline posameznega upravičenca na geografsko zaokroženem območju,
-
p(i, posamezna) stopnja poškodovanosti kmetijske rastline na posameznem kmetijskem zemljišču,
-
S(i) površina kmetijskega zemljišča, za katerega velja stopnja poškodovanosti, in
-
n število vseh kmetijskih zemljišč, ki jih ima posamezni upravičenec do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu na istem geografsko zaokroženem območju in za katera so na razpolago podatki o stopnji poškodovanosti kmetijske rastline;
10.
upravičenka ali upravičenec do sredstev (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) za odpravo posledic nesreč ali do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu je oseba, ki izpolnjuje pogoje iz tega zakona in iz predpisov na podlagi tega zakona za dodelitev sredstev iz proračuna Republike Slovenije za odpravo posledic nesreč ali škode v kmetijstvu;
11.
vplivno območje naravne nesreče je območje posledic poplave ali zemeljskega ali snežnega plazu. Za vplivno območje naravne nesreče se šteje tudi območje verjetnih posledic poplave ali plazu, če bi se ta naravna nesreča pri nespremenjenih pogojih varstva pred njenimi posledicami ponovila.
5. člen
(načela zakona)
(1)
Država mora pri sprejemanju predpisov in pri odločanju v upravnih zadevah po tem zakonu zagotoviti, da se pri odpravljanju posledic naravnih nesreč prednostno dodelijo sredstva za obnovo poškodovanih ali uničenih stvari, ki so namenjene izvajanju javnih služb, in za obnovo stanovanjskih stavb.
(2)
Višina sredstev za odpravo posledic nesreč je sorazmerna škodi na stvari zaradi posledic naravne nesreče, višina sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu pa zmanjšanju kmetijske proizvodnje zaradi naravnih nesreč.
(3)
Sredstva za odpravo posledic nesreč in sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se dodeljujejo brez obveznosti vračanja.
(4)
Sredstva za odpravo posledic nesreč se za obnovo stanovanjskih stavb lahko dodeljujejo tudi povratno, če se jih dodeli kot stanovanjsko posojilo javnega sklada.
(5)
Občini se dodelijo za obnovo poškodovanih stvari potrebna sredstva, če je stvar v njeni lasti in se uporablja za izvajanje njene dejavnosti ali za izvajanje lokalne javne službe.
(6)
Upravičencu se dodelijo za obnovo poškodovanih stvari sredstva, če gre za kulturni spomenik ali če gre za objekt ali napravo, namenjeno varstvu ali upravljanju zavarovanega območja po predpisih o ohranjanju narave.
(7)
Pri odločanju o višini sredstev za obnovo poškodovanih stvari je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih za obnovo po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, ter sredstev, dodeljenih za obnovo iz državnega in občinskih proračunov na podlagi drugih predpisov, ni večja od vseh sredstev, potrebnih za obnovo stvari.
(8)
Pri odločanju o višini sredstev za odpravo posledic nesreč na stvari, ki je namenjena izvajanju gospodarske dejavnosti, ter pri izvajanju nadzora o namenski uporabi teh sredstev je treba zagotoviti, da upravičenci ne pridobijo prednosti pred konkurenti tako, da je ogrožen ali bi lahko bil ogrožen trg blaga ali storitev.
(9)
Pri odločanju o višini sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, ter sredstev, dodeljenih iz državnega in občinskih proračunov kot neposredno izplačilo v kmetijstvu v skladu s predpisi, ki urejajo posredna in neposredna izplačila v kmetijstvu, ni večja od tržne vrednosti izpada kmetijskega pridelka.
6. člen
(prepovedi)
(1)
Sredstva za odpravo posledic nesreč se ne smejo dodeliti za odpravo posledic nesreče na stvari, če je njena lastnica ali lastnik (v nadaljnjem besedilu: lastnik) ali oseba, ki bi morala ravnati po njegovih navodilih, opustila predpisane pogoje, potrebne za zmanjšanje ali preprečitev nastanka škode ob naravni nesreči na stvari.
(2)
Sredstva za odpravo posledic nesreč se ne smejo dodeliti pri odpravi posledic naravne nesreče na stvari, ki je nastala z nedovoljenim posegom v prostor, ali na stvari v lasti osebe, ki je z nedovoljenim posegom v prostor povzročila nastanek nesreče.
(3)
Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se ne smejo dodeliti pri odpravi posledic škode v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih, če njihova najemnica ali najemnik (v nadaljnjem besedilu: najemnik) ali njihov lastnik v času nastanka škode ni bil vpisan v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.
(4)
Sredstva za odpravo posledic nesreč in sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se ne smejo dodeliti za povrnitev negmotne škode ali izgubljenega dohodka, razen če gre za izpad kmetijskega pridelka.
7. člen
(komisiji)
(1)
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) imenuje za opravljanje nalog v zvezi z dodeljevanjem sredstev za odpravo posledic nesreč na podlagi predloga ministrice ali ministra (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojnega za okolje, in za opravljanje nalog v zvezi z dodeljevanjem sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu na podlagi predloga ministra, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, ter za strokovno pomoč upravnim organom in inšpektoricam ali inšpektorjem (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), pristojnim za odločanje po tem zakonu, komisiji, in sicer:
-
komisijo za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh (v nadaljnjem besedilu: komisija za odpravo posledic nesreč) in
-
komisijo za odpravo posledic škode v kmetijstvu.
(2)
Komisijo za odpravo posledic nesreč sestavlja pet članic ali članov (v nadaljnjem besedilu: član), predstavnic ali predstavnikov (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) naslednjih ministrstev:
-
en predstavnik ministrstva, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-
en predstavnik ministrstva, pristojnega za promet, s področja obnove poškodovane prometne infrastrukture,
-
en predstavnik ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, s področja obnove kmetijskih gospodarskih objektov, gozdov, gozdnih cest in kmetijskih zemljišč,
-
dva predstavnika ministrstva, pristojnega za okolje, in sicer s področja monitoringa naravnih pojavov ter s področja priprave in izvedbe programov odprave posledic naravnih nesreč na stvareh (v nadaljnjem besedilu: program odprave posledic nesreče).
(3)
Komisijo za odpravo posledic škode v kmetijstvu sestavlja šest članov, in sicer:
-
en predstavnik ministrstva, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-
dva predstavnika ministrstva, pristojnega za okolje, s področja monitoringa naravnih pojavov ter s področja agrometeorologije,
-
dva predstavnika ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, s področja posrednih in neposrednih izplačil v kmetijstvu ter s področja priprave in izvedbe programov odprave posledic škode v kmetijstvu, in
-
en predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
(4)
Komisiji za odpravo posledic nesreč predseduje predstavnik ministrstva, pristojnega za okolje, komisiji za odpravo posledic škode v kmetijstvu pa predstavnik ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
8. člen
(naloge komisij)
(1)
Naloge komisije za odpravo posledic nesreč so predvsem:
-
dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov na podlagi tega zakona,
-
pregledovanje in potrjevanje programov odprave posledic nesreče,
-
potrjevanje višine sredstev, potrebnih za obnovo stvari posameznih upravičencev,
-
uresničevanje odločitev ministrstva, pristojnega za okolje, glede dodelitve sredstev posameznemu upravičencu,
-
spremljanje ukrepov za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh,
-
izdelava poročila o porabi sredstev, dodeljenih za odpravo posledic posamezne naravne nesreče,
-
dajanje mnenja k letnemu poročilu ministrstva, pristojnega za okolje, o izvedbi programov odprave posledic nesreče,
-
dajanje mnenja k letnemu poročilu državnega organa o porabi sredstev državnega proračuna za odpravo posledic nesreč ter o izvedbi programov odprave posledic nesreče,
-
dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi z dodeljevanjem sredstev, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko odločanje po tem zakonu.
(2)
Naloge komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu so predvsem:
-
dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov na podlagi tega zakona,
-
pregledovanje in potrjevanje programov odprave posledic škode v kmetijstvu,
-
potrjevanje ocene škode zaradi naravne nesreče za posamezne upravičence,
-
uresničevanje odločitev ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, glede dodelitve sredstev posameznemu upravičencu,
-
izdelava poročila o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu za posamezno leto, v katerem je nastala škoda zaradi naravne nesreče,
-
dajanje mnenja k letnemu poročilu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, o izvedbi programa za odpravo posledic škode v kmetijstvu,
-
dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi z dodeljevanjem sredstev, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko odločanje po tem zakonu.
(3)
Komisiji o svojem delu izdelata letni poročili in jih posredujeta do 30. junija tekočega leta za preteklo leto ministrstvu, pristojnemu za okolje, oziroma ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, ki s poročili seznanita vlado.
(4)
Kritje materialnih stroškov in strokovno-administrativna dela za komisijo za odpravo posledic nesreč zagotavlja ministrstvo, pristojno za okolje, za komisijo za odpravo posledic škode v kmetijstvu pa ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
(5)
Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za kmetijstvo, predpišeta način delovanja komisij, roke za izdelavo mnenj, način potrjevanja programov odprave posledic, način potrjevanja višine sredstev oziroma način potrjevanja ocene škode za posameznega upravičenca, če gre za odpravo posledic škode v kmetijstvu, potrebnih za izvedbo posameznega ukrepa iz programa odprave posledic, in druge zadeve, pomembne za poslovanje komisij.
9. člen
(javnost podatkov)
(1)
Podatki o stvareh, za obnovo katerih so bila dodeljena sredstva za odpravo posledic nesreč, podatki o kmetijskih gospodarstvih, ki so jim bila dodeljena sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu, ter podatki o višini dodeljenih sredstev so javni.
(2)
Za dostop do informacij iz prejšnjega odstavka se uporabljajo postopki za dostop do informacij v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
2. ODPRAVA POSLEDIC NARAVNE NESREČE NA STVAREH
2.1 Viri sredstev in odločitev o njihovi uporabi
10. člen
(viri sredstev)
(1)
Sredstva za odpravo posledic nesreč se zagotovijo za vsako koledarsko leto v proračunu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni proračun).
(2)
Višina sredstev za odpravo posledic nesreč se določi v državnem proračunu za posamezno naravno nesrečo za vsako proračunsko leto posebej na podlagi ocene o potrebnih sredstvih za izvedbo ukrepov iz programa odprave posledic nesreče.
(3)
Če je program odprave posledic nesreče sprejet v letu nastanka naravne nesreče, se za izvajanje ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh v tem proračunskem letu zagotovijo sredstva v okviru še razpoložljivih proračunskih sredstev, namenjenih vzdrževanju stvari v državni ali občinski lasti, ter v okviru sredstev državne proračunske rezerve.
(4)
Za naravno nesrečo, za katero je vlada odločila o uporabi sredstev za odpravo njenih posledic v septembru ali kasneje, se v prvem proračunskem letu po letu, v katerem je nastala naravna nesreča, zagotovijo sredstva za izvajanje ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh v okviru rednih proračunskih sredstev, namenjenih vzdrževanju stvari v državni ali občinski lasti, ter v okviru sredstev državne proračunske rezerve.
(5)
Sredstva za odpravo posledic nesreč se iz državnega proračuna dodelijo za odpravo posledic naravne nesreče na stvareh v lasti občine v skladu z določbami tega zakona, če je občina, na območju katere so nastale posledice naravne nesreče, zagotovila za odpravo posledic tudi sredstva svojega proračuna.
11. člen
(odločitev o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč)
(1)
Vlada odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč na podlagi ocene neposredne škode na stvareh in predloga za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh.
(2)
Oceno neposredne škode na stvareh in predlog za odpravo posledic naravnih nesreč iz prejšnjega odstavka predloži vladi v obravnavo ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izdela pa ju državna komisija za ocenjevanje škode, ustanovljena v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami. Predlog za odpravo posledic nesreče obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic nesreče.
(3)
Vlada mora pri odločanju o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč upoštevati naslednja merila:
-
sredstva državnega proračuna se lahko uporabijo za odpravo posledic naravne nesreče, za katero je ocena neposredne škode na stvareh večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna,
-
sredstva državnega proračuna se lahko uporabijo za odpravo posledic več zemeljskih plazov, ki so v času 90 dni po nastanku prvega zemeljskega plazu, na več različnih krajih povzročili škodo, celotna vsota ocen neposredne škode na stvareh zaradi teh plazov pa je večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.
(4)
Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mora vladi v obravnavo predložiti oceno neposredne škode na stvareh in predlog za odpravo posledic naravnih nesreč najkasneje mesec dni po zaključku intervencijskih ukrepov, opravljenih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami.
12. člen
(program odprave posledic nesreče)
(1)
Program odprave posledic nesreče sprejme vlada. V obravnavo ji ga predloži ministrstvo, pristojno za okolje, če ga predhodno potrdi komisija za odpravo posledic nesreč in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance.
(2)
Najpozneje tri mesece po tem, ko vlada odloči za posamezno naravno nesrečo ali več naravnih nesreč skupaj, da se za odpravo posledic uporabijo sredstva za odpravo posledic nesreč po tem zakonu, ministrstvo, pristojno za okolje, predloži vladi v obravnavo program odprave posledic nesreče.
(3)
Če je do sredstev za odpravo posledic nesreč upravičen državni organ, ki ni v sestavi ministrstva, pristojnega za okolje, predloži vladi v obravnavo program odprave posledic nesreče ministrstvo, v sestavi katerega je ta državni organ, če ga predhodno potrdi komisija za odpravo posledic nesreč in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance.
13. člen
(vsebina programa odprave posledic nesreče)
(1)
S programom odprave posledic nesreče se določijo ukrepi za odpravo posledic naravne nesreče, zlasti pa se:
-
določi vrsta in predvideno število stvari, ki jih je treba obnoviti,
-
določi vrsta in predvideno število objektov, ki jih je treba zgraditi za preprečitev nadaljnje ogroženosti premoženja in ljudi zaradi posledic naravne nesreče ali njene ponovitve,
-
oceni višina sredstev po posameznih ukrepih odprave posledic naravne nesreče na stvareh in
-
določi predvidena poraba sredstev v posameznih proračunskih letih.
(2)
S programom odprave posledic nesreče se določijo tudi nosilci posameznih nalog, in sicer za:
-
vzdrževanje sistema opazovanja vplivnega območja naravne nesreče, če obstaja ogroženost za ljudi in premoženje med izvajanjem ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh,
-
vzdrževanje izvedenih interventnih ukrepov,
-
izvajanje nujnih del za preprečitev nadaljnjih posledic naravne nesreče,
-
izdelavo strokovnih podlag in raziskav za predpis o določitvi ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami,
-
izdelavo ustreznih prostorskih aktov za odpravo posledic naravne nesreče,
-
izdelavo projektov za obnovo poškodovanih in uničenih stvari,
-
izvajanje posameznih ukrepov odprave posledic iz programa in
-
izvedbo drugih ukrepov iz programa.
(3)
Če je treba zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture državnega ali lokalnega pomena ali nadomestitve objektov spremeniti ali nadomestiti občinske prostorske akte, mora program odprave posledic nesreče vsebovati tudi program priprave teh občinskih prostorskih aktov, oceno sredstev za njegovo izvedbo in nosilce izvajanja tega programa.
(4)
Če izvajanje ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh traja več proračunskih let, morajo biti v programu odprave posledic nesreče določene tudi obvezne vsebine letnih programih odprave posledic nesreče ter roki, v katerih jih mora ministrstvo, pristojno za okolje, predložiti vladi v sprejem. Z letnim programom odprave posledic nesreče se za posamezno proračunsko leto podrobneje določijo ukrepi odprave posledic naravne nesreče ter višina sredstev, ki je predvidena za njihovo izvedbo.
14. člen
(financiranje izvajanja programa odprave posledic nesreče)
(1)
Če so sredstva za izvajanje ukrepov iz programa odprave posledic nesreče zagotovljena v okviru sredstev proračunske rezerve, opravlja izplačila za izvedbo ukrepov ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi dokumentacije, ki jo predložijo uporabniki proračuna, v katerih pristojnost spada izvajanje programa odprave posledic nesreče.
(2)
Za zakonito uporabo sredstev proračunske rezerve so odgovorni uporabniki proračuna, ki so jim bila zagotovljena sredstva proračunske rezerve za odpravo posledic naravne nesreče.
(3)
Sredstva za izvajanje programa odprave posledic nesreče v proračunskem letu, v katerem se za odpravo posledic nesreč ne zagotavljajo sredstva proračunske rezerve skladno z 10. členom tega zakona, zagotavljajo v okviru svojih finančnih načrtov uporabniki proračuna, v katerih pristojnost spada izvajanje programa odprave posledic nesreče.
(4)
Če je treba zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena ali nadomestitve objektov, spremeniti ali nadomestiti občinske prostorske akte, se sredstva zagotovijo v državnem proračunu.
(5)
Uporabniki proračuna iz tretjega odstavka tega člena so:
1.
ministrstvo, pristojno za okolje, za:
-
obnovo stvari, za katere sredstva za vzdrževanje zagotavlja samo ali organ v njegovi sestavi,
-
izgradnjo geotehničnih objektov,
-
obnovo stvari, za katere so upravičene do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu občine,
-
obnovo stvari, za katere je upravičena do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu oseba javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je država ali občina, in
-
obnovo stvari, za katere so upravičene do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu osebe zasebnega prava;
2.
ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, za obnovo v po naravnih nesrečah poškodovanih sestojih ter obnovo vseh gozdnih cest, katerih gradnja in vzdrževanje se sofinancira v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi;
3.
druga ministrstva za obnovo stvari, za katere sredstva za vzdrževanje zagotavljajo sama ali organi v njihovi sestavi.
2.2 Upravičenci do sredstev za odpravo posledic nesreč
15. člen
(upravičenci do sredstev za odpravo posledic nesreč)
Upravičenci do sredstev za odpravo posledic nesreč so:
-
državni organi,
-
občine,
-
osebe javnega prava,
-
osebe zasebnega prava za obnovo objektov za izvajanje dejavnosti,
-
lastniki stanovanj in
-
lastniki objekta, ki je razglašen za kulturni spomenik ali za objekt, ki je namenjen varstvu naravne znamenitosti.
16. člen
(sredstva proračunske rezerve za obnovo stvari v državni lasti)
Za odpravo posledic nesreč na stvareh v državni lasti se namenijo sredstva proračunske rezerve za obnovo:
-
objekta gospodarske javne infrastrukture državnega pomena, ki je v lasti države,
-
stvari, ki je v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je država, če se za stvar investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v državnem proračunu,
-
stvari, ki je namenjena izvajanju državne javne službe, če se za stvar investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v državnem proračunu,
-
v po naravnih nesrečah poškodovanih sestojih ter gozdnih cest, če gre za obnovo, za katero se sredstva zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi,
-
druge stvari, ki je v lasti države, če se za njo investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v državnem proračunu.
17. člen
(dodelitev sredstev občini)
(1)
Sredstva se za odpravo posledic nesreč dodelijo občini kot poseben transfer z državne ravni za obnovo:
-
objektov gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,
-
stvari, ki so v njeni lasti in se uporabljajo za izvajanje njene dejavnosti,
-
stvari, ki so v njeni lasti in se uporabljajo za izvajanje lokalne javne službe,
-
stanovanjskih stavb, ki so v njeni lasti,
-
stvari, ki so v njeni lasti in jih uporablja oseba javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina,
-
stvari, ki je v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, za stvar pa se investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v občinskem proračunu, in
-
gozdnih cest, če gre za sofinanciranje obnove, za katerega se sredstva zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi.
(2)
Občini se dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč tudi za nakup in komunalno ureditev stavbnih zemljišč za nadomestitev objektov, ki jo je treba izvesti zaradi ogroženosti na vplivnem območju naravne nesreče.
(3)
Občini se dodelijo sredstva iz prejšnjega odstavka, če brezplačno prenese komunalno urejena stavbna zemljišča v last upravičenca in če ta upravičenec obstoječe stavbno zemljišče brezplačno prenese državi v last.
(4)
Občini se dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč, če je za namene, določene s predpisi na področju javnih financ, porabila svoja sredstva proračunske rezerve v višini 1,5% prihodkov proračuna v letu, v katerem se izvajajo ukrepi odprave posledic naravne nesreče na njenih stvareh.