Zakon o veterinarstvu (ZVet-1)

1959. Zakon o veterinarstvu (ZVet-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o veterinarstvu (ZVet-1)

Razglašam zakon o veterinarstvu (ZVet-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 18. aprila 2001.

Št. 001-22-46/01

Ljubljana, dne 30. aprila 2001.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O VETERINARSTVU (ZVet-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon določa kužne bolezni, veterinarsko preventivo, najmanjši obseg zdravstvenega varstva živali, pristojbine in stroške zdravstvenega varstva živali, veterinarske dejavnosti in njihovo opravljanje, javna pooblastila veterinarski zbornici, koncesije, strokovno izpopolnjevanje v veterinarstvu, registre, baze podatkov in informacijski sistem, pristojnosti državnih organov, inšpekcijski nadzor ter pravice in dolžnosti pravnih in fizičnih oseb po tem zakonu.

2. člen

(namen veterinarstva)

(1)

Veterinarstvo je namenjeno:

-

varovanju in izboljševanju zdravja živali;

-

zaščiti zdravja živali pred kužnimi in drugimi boleznimi;

-

ugotavljanju ter diagnosticiranju bolezni in zdravljenju bolnih živali;

-

zagotavljanju ukrepov za varstvo prebivalstva pred zoonozami, alimentarnimi infekcijami in intoksikacijami s preprečevanjem in zatiranjem teh bolezni in preprečevanjem prenašanja teh bolezni iz živali na ljudi;

-

zagotavljanju zdravstvene ustreznosti surovin in živil živalskega izvora, skrbi za zdravstveno ustreznost živil živalskega izvora in preprečevanju ostankov škodljivih snovi v živilih živalskega izvora;

-

zagotavljanju zdravstvene ustreznosti krme ter skrbi za zdravstveno ustreznost krme;

-

zagotavljanju zdravstvene ustreznosti vode za napajanje živali in skrbi za zdravstveno ustreznost vode za napajanje;

-

zagotavljanju reprodukcije in proizvodne sposobnosti živali z vidika zdravstvenega varstva živali;

-

zagotavljanju ukrepov za varstvo okolja pred onesnaževanjem s povzročitelji bolezni, ki se pojavljajo pri živalih ter higienskih razmer in ustreznosti okolja z vidika zdravstvenega varstva živali;

-

zaščiti živali pred mučenjem in trpljenjem ter skrbi za dobro počutje živali;

-

veterinarskemu izobraževanju, osveščanju in obveščanju prebivalstva.

(2)

Pristojni organ za uresničevanje namenov veterinarstva iz prejšnjega odstavka je Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS).

3. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi za potrebe tega zakona pomenijo:

1.

živali so rejne, proizvodne, klavne in hišne živali, divjad, gojena divjad, akvakultura, prostoživeče vodne živali, poskusne živali, živali iz živalskih vrtov in druge živali;

2.

rejne živali so živali, ki se vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane oziroma za proizvodnjo volne, kož, krzna ali za druge gospodarske namene;

3.

proizvodne živali so namenjene pridobivanju mleka, jajc in medu;

4.

klavne živali so živali, katerih sestavni deli njihovega telesa so namenjeni prehrani ljudi, vključno z akvakulturo in gojeno divjadjo;

5.

živali za proizvodnjo živil so klavne živali, proizvodne živali, divjad in prostoživeče vodne živali;

6.

hišne živali so psi, domače mačke, domače ptice, mali glodalci, terarijske, akvarijske in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku;

7.

ljubiteljska reja je občasna reja ali vzreja hišnih živali, pri čemer je reja dejavnost reprodukcije živali s poudarkom na količinskih vidikih, vzreja pa je načrtna dejavnost reprodukcije živali in skrbi zanje, za doseganje kakovostno opredeljenih lastnosti potomstva;

8.

divjad so divje živali, določene s predpisi o divjadi in lovstvu, katerih meso je uporabno za prehrano ljudi in se jih ne kolje kot domače živali, temveč lovi, v skladu s predpisi o lovstvu. Za divjad štejejo tudi divji sesalci in ptice, ki prosto živijo na zaprtem območju, podobno kot prostoživeča divjad in se jih lovi v skladu s predpisi o lovstvu;

9.

gojena divjad so divji kopenski sesalci, plazilci in ptice, ki se jih redi in kolje kot domače živali;

10.

prostoživeče vodne živali so ribe, raki, školjke in druge vodne živali, določene s predpisi o ribištvu, katerih meso in tkiva so uporabna za prehrano ljudi in se jih lovi z namenom prehranjevanja ljudi;

11.

akvakultura so v kontroliranih pogojih farmsko gojene ribe, raki, školjke in mehkužci, vključno z ujetimi živalmi teh vrst, namenjenimi za gojenje;

12.

poskusne živali pomenijo vsakega živega vretenčarja, razen človeka, tudi prostoživeče larvalne oblike brez fetalnih in embrionalnih oblik, ki se uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene;

13.

živali iz živalskih vrtov so prostoživeče živali, ki se javno razstavljajo v stalnem objektu najmanj sedem dni v letu, z izjemo cirkusov in trgovin s hišnimi živalmi;

14.

plemenske živali so živali moškega in ženskega spola, namenjene za razmnoževanje;

15.

reje plemenskih živali so reje plemenjakov in plemenic, darovalk jajčnih celic in zarodkov, vzrejališča plemenjakov, osemenjevalna središča, plemenske jate perutnine, plemenske ribje jate, plemenišča in vzrejališča matic;

16.

imetniki živali so fizične in pravne osebe, ki so lastniki živali, oziroma se ukvarjajo z rejo, varstvom, uporabo, gojitvijo, gospodarjenjem, šolanjem, prevozom ali prodajo živali;

17.

živilo živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: živilo) je vse, kar ljudje uporabljajo za prehranske namene v nepredelani, obdelani ali predelani obliki (to so: sestavni deli živalskega telesa, od živali pridobljeni proizvodi ter izdelki), za katere je potrebno veterinarsko potrdilo;

18.

živalski proizvodi (v nadaljnjem besedilu: proizvodi) so vsi proizvodi rejnih živali, divjadi in prostoživečih vodnih živali, valilna jajca ter živalsko seme, jajčne celice in zarodki;

19.

surovine živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: surovine) so trupi in vsi sestavni deli živalskega telesa v nepredelanem stanju, razen živil;

20.

proizvodnja živil je pridobivanje, priprava, obdelava, predelava, dodelava, embaliranje, preembaliranje in pakiranje živil, ki se odvija v registriranih proizvodnih obratih;

21.

živilo je oddano v promet, ko uradni ali pooblaščeni veterinar na podlagi veterinarskega pregleda ugotovi, da ni ovir za oddajo v promet in dovoli nakladanje ter odvoz iz registriranega obrata;

22.

promet z živili je promet med registriranimi obrati, vključno s skladiščenjem in transportom, promet v zvezi z uvozom in izvozom, skladiščenje živil na debelo, promet s svežim neembaliranim mesom, ribami in drugimi vodnimi organizmi ter neposredna prodaja končnemu potrošniku, direktno iz registriranega obrata;

23.

promet z živalmi, proizvodi, surovinami in odpadki živalskega izvora je uvoz, izvoz, prodaja oziroma vsakršna prepustitev tretjemu;

24.

zdravila za uporabo v veterinarski medicini (v nadaljnjem besedilu: zdravila) so vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so pripravljene in namenjene za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri živalih, za zdravilo pa se šteje tudi vsaka snov ali kombinacija snovi, ki se lahko uporablja na živalih z namenom, da bi se določila diagnoza ali ponovno vzpostavile, izboljšale ali spremenile fiziološke funkcije;

25.

ostanki škodljivih snovi so ostanki snovi s farmakološkim delovanjem, ostanki onesnaženja okolja in drugih snovi ter njihovih metabolitov, ki lahko preidejo v živila in ogrozijo zdravje ljudi;

26.

odpadki živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: odpadki) so živalska trupla in sestavni deli živalskega telesa, ki niso namenjeni ali ustrezni za prehrano ljudi ter zdravstveno neustrezna živila in živalski proizvodi;

27.

odplake so odpadne vode, ki nastajajo v objektih za rejo živali, klavnicah in drugih objektih za obdelavo, predelavo in zbiranje surovin, živil in odpadkov in zahtevajo posebno tehnologijo odvajanja in čiščenja;

28.

krma so različni proizvodi rastlinskega in živalskega izvora v prvotnem naravnem stanju, sveži ali konzervirani, stranski proizvodi biosinteze, proizvodi industrijske predelave ter organske in anorganske snovi, ki so direktno ali po predelavi namenjene za krmljenje živali;

29.

veterinarski pregledi in nadzor so pregledi in nadzor živali, surovin, proizvodov, živil, krme in odpadkov zaradi varstva ljudi in živali pred kužnimi boleznimi živali in preprečevanja prometa s surovinami, proizvodi, živili in krmo, ki zdravstveno niso ustrezni ter nadzor objektov, obratov ali blaga, ki so lahko vir kužnih bolezni živali;

30.

mesto izvora je prostor, objekt oziroma obrat, kjer je bil opravljen veterinarski pregled in je bilo po pregledu izdano veterinarsko spričevalo oziroma potrdilo;

31.

kužne bolezni so bolezni, določene v mednarodnem zoosanitarnem kodeksu Mednarodnega urada za živalske kužne bolezni (OIE) in druge bolezni, za katere se izvajajo predpisani ukrepi;

32.

epizootija oziroma epidemija kužne bolezni so številnejši primeri kužne bolezni, ki glede na pogostnost primerov, čas, kraj in prizadete vrste živali oziroma ljudi presegajo pričakovano število primerov;

33.

za okuženo območje se šteje območje, na katerem je ugotovljen en ali več virov okužbe in na katerem so podane možnosti za širjenje okužbe;

34.

za ogroženo območje se šteje območje, na katero se lahko prenese bolezen z okuženega območja in na katerem so podane možnosti za širjenje okužbe;

35.

posebno nevarne kužne bolezni so kužne bolezni s seznama A mednarodnega zoosanitarnega kodeksa;

36.

hlev z nepreverjenimi ali sumljivimi epizootiološkimi razmerami je hlev, v katerem se niso opravile predpisane preiskave živali, oziroma hlev imetnika živali, ki se ukvarja z nedovoljenim in nenadzorovanim prometom z živalmi in živalskimi proizvodi;

37.

veterinar je doktor veterinarske medicine z veterinarsko licenco;

38.

veterinarska licenca je dovoljenje za opravljanje veterinarske dejavnosti;

39.

državni izpit je izpit, ki ga doktorji veterinarske medicine opravijo na VURS po končanem univerzitetnem študiju veterinarstva;

40.

uradni veterinar je veterinar, ki je zaposlen na VURS;

41.

pooblaščeni veterinar je veterinar, ki ga za opravljanje posameznih dejavnosti pooblasti generalni direktor VURS;

42.

veterinarski izvedenec je veterinar, član Veterinarske zbornice, ki ga generalni direktor VURS z odločbo pooblasti za svetovanje in dajanje mnenj ter izvajanje vrhunskih specialističnih del na posameznih področjih veterinarske dejavnosti, za veterinarskega izvedenca pa ne more biti imenovan veterinar, ki opravlja inšpekcijsko nadzorstvo po tem zakonu;

43.

veterinarski pomočnik je fizična oseba, ki pod nadzorom veterinarja opravlja posamezna veterinarska opravila;

44.

veterinarske organizacije so veterinarska ambulanta, veterinarska bolnica, veterinarska klinika in veterinarska ambulanta v osemenjevalnem središču, ki imajo lahko v svoji sestavi tudi veterinarsko lekarniško postajo;

45.

pooblaščeni laboratorij je laboratorij, ki izpolnjuje predpisane pogoje, in ga za opravljanje dejavnosti pooblasti generalni direktor VURS;

46.

uvoz je vsak vnos pošiljk, živali, živil, surovin, proizvodov, zdravil in medicinskih pripomočkov, krme in odpadkov na carinsko območje Republike Slovenije, razen vnosa zaradi tranzita;

47.

tranzit je vsak prenos pošiljke, živali, živil, surovin, proizvodov, zdravil in medicinskih pripomočkov, krme in odpadkov preko carinskega območja Republike Slovenije pod carinskim nadzorom;

48.

veterinarska služba v Slovenski vojski je samostojna strokovna služba, ustanovljena v okviru Slovenske vojske, ki opravlja določene veterinarske dejavnosti po tem zakonu za potrebe Slovenske vojske;

49.

nujna veterinarska pomoč je poseg, s katerim se odpravi neposredna nevarnost za življenje živali;

50.

zbirni center je registriran objekt, kjer se živali iz različnih rej zbirajo in združujejo v pošiljke, namenjene za promet;

51.

veterinarska storitev je poseg veterinarja v ambulanti ali izven nje, ki ga opravi zaradi zagotavljanja zdravja živali, iz preventivnih ali vzrejnih razlogov, zaradi veterinarskega pregleda ali nadzora ter zaradi posegov v reprodukcijske in druge namene, razen izvajanja najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali iz IV. poglavja tega zakona;

52.

trgovec z živalmi (v nadaljnjem besedilu: trgovec) je pravna ali fizična oseba, ki kot dejavnost opravlja nakup oziroma prodajo živali, razen živali iz šestega odstavka 8. člena tega zakona in izpolnjuje predpisane pogoje;

53.

obrat so zgradbe in prostori, kjer se predelujejo oziroma obdelujejo živila, proizvodi, surovine in odpadki;

54.

hlev so zgradbe in prostori, ki so potrebni za vzrejo živali.

4. člen

(pravice in dolžnosti imetnikov živali ter drugih oseb)

(1)

Imetniki oziroma imetnice živali imajo pravico do zdravstvenega varstva živali.

(2)

Vsakdo ima dolžnost varovanja zdravja živali, kakor tudi zdravja ljudi, pred boleznimi in infekcijami, ki se prenašajo med živalmi in ljudmi ter pred posledicami ostankov škodljivih snovi v živilih živalskega izvora.

(3)

Doktor oziroma doktorica veterinarske medicine je dolžan oziroma dolžna nuditi nujno veterinarsko pomoč.

(4)

Fizične in pravne osebe morajo omogočiti opravljanje veterinarskega pregleda in nadzorstva, kakor tudi odvzem potrebnega materiala za preiskave in izvajanje drugih predpisanih ukrepov.

(5)

Fizične in pravne osebe morajo nemudoma obvestiti veterinarsko organizacijo ali uradnega veterinarja oziroma območni urad VURS, če ugotovijo, da obstaja nevarnost za zdravje živali ali v zvezi s tem nevarnost za zdravje ljudi, dati v zahtevanem roku brezplačno podatke o zdravstvenem varstvu živali oziroma zdravstveni ustreznosti živil, proizvodov, krme, zdravil in odpadkov ter o izvajanju ukrepov in jim omogočiti, da se prepričajo o danih podatkih.

(6)

Fizične in pravne osebe morajo voditi predpisane evidence.

(7)

Imetnik oziroma imetnica živali ima pravico do proste izbire veterinarja, razen v zadevah iz tretjega odstavka 10. člena in zadevah iz 16. in 17. člena tega zakona. Imetnik živali lahko zahteva informacije o izbrani metodi in stroških veterinarske storitve ter o možnih posledicah.

(8)

Podrobnejšo vsebino, obliko in način vodenja evidenc iz šestega odstavka tega člena predpiše minister oziroma ministrica, pristojen oziroma pristojna za veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

5. člen

(mednarodne obveznosti)

Mednarodne obveznosti za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni v mednarodnem prometu z živalmi, proizvodi, surovinami, živili in odpadki živalskega izvora ter predmeti, s katerimi se lahko prenese kužna bolezen, določajo zakon, mednarodne konvencije in druge mednarodne pogodbe.

II. KUŽNE BOLEZNI ŽIVALI

A) Vrste kužnih bolezni živali

6. člen

(kužne bolezni in zoonoze)

(1)

Kužne bolezni živali, zaradi katerih se izvajajo splošni in posebni preventivni ter drugi ukrepi po tem zakonu, se glede na vrsto infekcije in ukrepe, potrebne za njihovo preprečevanje in zatiranje, razvrstijo v skupine A, B in C, v skladu z mednarodnim zoosanitarnim kodeksom in epizootiološkim stanjem.

(2)

V skupino A spadajo bolezni, ki so zelo nalezljive. Širjenje teh bolezni se med rejami prepreči z ustreznimi veterinarskimi ukrepi. Te bolezni povzročajo velike ekonomske škode in ogrožajo obstoj posamezne živalske vrste. Metode preprečevanja pojavov širjenja ter izkoreninjenja teh bolezni so poznane in se jih da izvajati.

(3)

V skupino B spadajo bolezni, ki so praviloma nalezljive. Širjenje teh bolezni se med rejami prepreči z ustreznimi veterinarskimi ukrepi. Te bolezni povzročajo ekonomske škode, ki se jih da zmanjšati z ustreznimi veterinarskimi ukrepi. Metode preprečevanja pojavov teh bolezni so poznane in se jih da izvajati.

(4)

V skupino C spadajo bolezni, ki so praviloma slabo nalezljive. Širjenje teh bolezni se med rejami prepreči z ustreznimi veterinarskimi ukrepi. Te bolezni povzročajo manjše ekonomske škode, ki se jih da zmanjšati z ustreznimi veterinarskimi ukrepi. Metode preprečevanja pojavov teh bolezni so poznane in se jih da izvajati.

(5)

Zoonoze so bolezni ali infekcije, ki se po naravni poti prenašajo iz živali-vretenčarjev na ljudi in obratno.

(6)

Podrobnejšo razvrstitev bolezni ter pogoje za določitev statusa glede zdravstvenega stanja iz tega člena, način obveščanja, prijavljanje in ukrepe predpiše minister.

B) Preprečevanje kužnih bolezni živali

7. člen

(temeljno znanje o kužnih boleznih)

(1)

Osebe, ki pri opravljanju registrirane dejavnosti reje ali proizvodnje prihajajo v neposreden stik z živalmi, živili, surovinami, proizvodi ali odpadki, morajo imeti temeljno znanje o kužnih boleznih živali, o njihovem preprečevanju in prenašanju na ljudi ter o predpisih o varstvu pred kužnimi boleznimi živali.

(2)

Temeljno znanje o kužnih boleznih ter o predpisih si morajo osebe iz prejšnjega odstavka pridobiti na tečajih, za katere VURS potrdi program in izvajalca.

8. člen

(registracija, nadzor in prijava obratov, hlevov, prevoznikov, zbirnih centrov, trgovcev ter živali)

(1)

Pod veterinarskim nadzorom so živali, surovine, proizvodi, živila v proizvodnji in prometu po tem zakonu, krma, voda za napajanje živali in odpadki ter obrati, hlevi, zbirni centri, prevozniki in trgovci ter sredstva, naprave in oprema za njihovo rejo, pridelavo, proizvodnjo, dodelavo, obdelavo, predelavo, prevoz in skladiščenje.

(2)

Obrati, hlevi in prevozniki ter zbirni centri in trgovci, ki so pod veterinarskim nadzorom, morajo biti registrirani pri VURS z odločbo v upravnem postopku, če izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov, kadrov in opreme. Natančnejše pogoje in postopek registracije predpiše minister.

(3)

Pod veterinarskim nadzorom so tudi živali na sejmih, trgih, prodajalnah ter drugih prodajnih in zbirnih mestih, razstavah, športnih tekmovanjih, oborah za divje živali, dogonih in drugih javnih mestih, kjer se zbirajo živali.

(4)

Pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z rejo, varstvom, prodajo, prevozom in prometom živali, s proizvodnjo, predelavo, skladiščenjem, prometom proizvodov, surovin, živil, odpadkov ter krme, morajo prijaviti živali, objekte in opremo ter tudi vsako spremembo v zvezi s tem v sedmih dneh najbližji veterinarski organizaciji, ki vodi register objektov in živali ter o tem poroča VURS.

(5)

Imetnik psa mora v sedmih dneh prijaviti psa veterinarski organizaciji, ki vodi register psov, kot tudi pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi s psom. Nabavo mladiča mora prijaviti najkasneje do dopolnjenega četrtega meseca njegove starosti.

(6)

Določbe četrtega odstavka tega člena ne veljajo za ljubiteljsko rejo ali posedovanje posameznih vrst hišnih živali (do pet odraslih živali) ter ljubiteljsko rejo drugih domačih ptic, akvarijskih rib, okrasne perutnine in malih glodalcev.

(7)

Odločba iz drugega odstavka tega člena je dokaz o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti in je podlaga za vpis v obrtni register.

9. člen

(obvezni splošni preventivni ukrepi, ki jih izvajajo imetniki živali)

Obvezni splošni preventivni ukrepi za varstvo pred kužnimi boleznimi živali, ki jih morajo izvajati imetniki živali in druge pravne in fizične osebe, so:

1.

zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode, vode za napajanje in krme;

2.

zagotavljanje in vzdrževanje predpisanih higienskih razmer v objektih za rejo živali, v drugih prostorih ter napravah, kjer se zadržujejo živali;

3.

zagotavljanje higiene porodov in molže;

4.

zagotavljanje veterinarskega reda na javnih krajih, kjer se zbirajo živali, v prevoznih sredstvih za prevoz živali, proizvodov, surovin, živil, odpadkov in krme, v oborah in pašnikih ter objektih za zbiranje živali in klanje živali ter zbiranje, obdelavo, predelavo in skladiščenje surovin, proizvodov, živil, odpadkov in krme;

5.

zagotavljanje zdravstvene ustreznosti živil in veterinarskih pogojev za njihovo proizvodnjo in promet;

6.

preprečevanje vnašanja povzročiteljev kužnih bolezni v rejo živali;

7.

izvajanje veterinarskih ukrepov v tehnologiji intenzivne reje živali;

8.

ravnanje z živalskimi trupli in drugimi odpadki, odplakami, živalskim blatom in urinom na predpisan način;

9.

zagotavljanje preventivne dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije v objektih, na javnih površinah in v prevoznih sredstvih;

10.

drugi splošni ukrepi, določeni v zakonu.

10. člen

(posebni preventivni ukrepi, ki jih izvajajo veterinarske organizacije)

(1)

Zaradi zgodnjega odkrivanja in preprečevanja pojava kužne bolezni se lahko glede na naravo kužne bolezni in nevarnost odredi enega ali več naslednjih posebnih preventivnih ukrepov:

1.

usmerjeno veterinarsko izobraževanje imetnikov živali in drugih oseb;

2.

popis in označevanje živali;

3.

diagnostične in druge preiskave;

4.

ugotavljanje vzrokov poginov;

5.

zaporo gospodarstva v primeru suma kužne bolezni;

6.

vakcinacijo (imunoprofilakso) in zaščito z zdravili (kemoprofilakso);

7.

dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo;

8.

neškodljivo odstranjevanje živalskih trupov in proizvodov ter odpadkov;

9.

neškodljivo odstranjevanje ali higienizacijo odplak in iztrebkov iz registriranih obratov;

10.

posebne ukrepe v rezervoarjih infekcije in zatiranje prenašalcev (vektorjev) kužnih bolezni;

11.

druge posebne preventivne ukrepe, ki so določeni s tem zakonom.

(2)

Za izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka sprejme minister na predlog veterinarskega sveta dolgoročne programe zdravstvenega varstva živali, v katerih se določijo roki za uresničitev programov, organizacije, ki jih morajo uresničiti in način financiranja.

(3)

Ob koncu vsakega leta minister za naslednje leto odredi, katera preventivna cepljenja in diagnostične ter druge preiskave je treba opraviti v Republiki Sloveniji za zagotavljanje ugodnih epizootioloških razmer in izpolnjevanje pogojev za promet. Določijo se roki ter način poročanja o opravljenih ukrepih in drugi pogoji za izvedbo teh ukrepov ter organizacije, ki jih morajo opraviti.

11. člen

(obvezni posebni preventivni ukrepi ob zoonozah)

(1)

Obvezni posebni preventivni ukrepi za varstvo prebivalstva pred zoonozami so:

1.

sistematično preprečevanje, odkrivanje in zatiranje zoonoz pri živalih;

2.

izvajanje preventivnih ukrepov za varovanje veterinarjev, veterinarskih pomočnikov, imetnikov živali in drugih ljudi, ki lahko pridejo v neposreden ali posreden stik z okuženo živaljo, živili, proizvodi, surovinami ali odpadki;

3.

zagotavljanje zdravstvene ustreznosti živil in preprečevanje nedovoljenega prometa z okuženimi živalmi in zdravstveno neustreznimi živili, proizvodi, surovinami in odpadki, s katerimi se lahko inficira prebivalstvo, z veterinarskimi pregledi in nadzorom živali, ter živil, proizvodov, surovin in odpadkov;

4.

preprečevanje onesnaževanja surovin, proizvodov in živil v živilskih in drugih obratih.

(2)

Za izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka se sprejmejo kratkoročni in dolgoročni programi varstva prebivalstva pred zoonozami, določijo roki, v katerih morajo biti programi uresničeni in način financiranja.

(3)

Program za varstvo pred zoonozami izvajata VURS in zdravstvena služba. VURS in zdravstvena služba sodelujeta med seboj, skupno načrtujeta ukrepe za varstvo prebivalstva pred zoonozami in se obveščata o ugotovitvah na tem področju.

(4)

Minister in minister, pristojen za zdravstvo, ustanovita skupno komisijo za varstvo pred zoonozami kot strokovno in svetovalno telo zdravstva in veterinarstva.

C) Zatiranje in izkoreninjenje kužnih bolezni živali

12. člen

(pojav kužne bolezni oziroma suma kužne bolezni)

(1)

Če se pojavi kužna bolezen ali se pojavijo znaki, na podlagi katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za kužno boleznijo, mora imetnik živali to takoj na predpisan način sporočiti veterinarski organizaciji.

(2)

Imetnik živali mora do prihoda veterinarja zavarovati ter preprečiti drugim osebam in živalim pristop do prizadete živali, črede, jate, čebelnjaka oziroma trupla poginule živali.

(3)

Podrobnejši način sporočanja imetnikov živali predpiše minister.

13. člen

(ugotovitev kužne bolezni)

(1)

Veterinar, ki posumi na kužno bolezen, mora s pisnim navodilom določiti predpisane veterinarske ukrepe in o tem na predpisan način obveščati pristojne službe ter na predpisan način poskrbeti, da se sum na kužno bolezen potrdi ali ovrže oziroma ugotovi vzrok pogina živali.

(2)

Veterinar, ki pošilja v preiskavo material iz prejšnjega odstavka in organizacija, ki opravlja diagnostične preiskave, morata zagotoviti tak način prevoza materiala, da ni nevarnosti za širjenje kužnih bolezni in ne za kvarjenje materiala.

(3)

Organizacije, ki opravljajo javni prevoz oziroma zagotavljajo dostavo, morajo zagotoviti dostavo materiala iz prejšnjega odstavka do pooblaščenega laboratorija.

(4)

Podrobnejši način prevoza materiala, ukrepe veterinarja in način ugotavljanja kužne bolezni predpiše minister.

14. člen

(obveščanje o kužnih boleznih)

(1)

Uradni veterinar na podlagi prijave kužne bolezni ali suma kužne bolezni opravi epizootiološko poizvedovanje.

(2)

Ob sumu ali ugotovitvi zoonoze mora uradni veterinar obvestiti tudi pristojno zdravstveno službo.

(3)

VURS mora v predpisanih primerih o pojavu in nevarnosti kužne bolezni obvestiti tudi vse občane, zdravstveno službo, ministrstvo, pristojno za živinorejo, pristojni organ za zaščito in reševanje, center za obveščanje, pristojni organ za varstvo okolja in zainteresirane imetnike živali ter jih seznanjati z najpomembnejšimi ukrepi, s katerimi lahko preprečujejo kužne bolezni.

(4)

Podrobnejši način obveščanja o sumu in ugotovitvi kužne bolezni predpiše minister.

15. člen

(ukrepi)

(1)

Ko se ugotovi kužna bolezen in dokler traja nevarnost zanjo, se glede na kužno bolezen določi meje okuženega in ogroženega območja, odredi predpisane ukrepe ter poroča na predpisan način.

(2)

Način določitve okuženega in ogroženega območja, natančnejše ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranja kužne bolezni, pogoje za prenehanje veljave ukrepov zaradi kužne bolezni ter način poročanja in obveščanja predpiše minister.

(3)

O ukrepih, ki se nanašajo na omejitev gibanja oseb in dezinfekcijo oseb, se obvesti pristojno zdravstveno službo.

III. VETERINARSKA PREVENTIVA

A) Preventiva v prometu

16. člen

(veterinarsko spričevalo za živali)

(1)

Živali morajo biti na predpisan način označene.

(2)

Živali mora v prometu spremljati predpisano veterinarsko spričevalo.

(3)

S spričevalom iz prejšnjega odstavka se potrjuje zdravstveno stanje živali oziroma potrjuje, da na mestu izvora živali ni bila ugotovljena določena kužna bolezen, ki se lahko prenese z njimi, ali potrjuje druge predpisane zahteve.

(4)

Veterinarsko spričevalo se izda za določen čas.

(5)

Natančnejše pogoje za označevanje živali, pogoje za izdajo, vsebino in obliko veterinarskega spričevala predpiše minister.

17. člen

(veterinarsko spričevalo ali potrdilo za proizvode)

(1)

Proizvodi v prometu morajo biti na predpisan način označeni.

(2)

Proizvode mora v prometu spremljati predpisano veterinarsko spričevalo ali potrdilo.

(3)

S spričevalom ali potrdilom iz prejšnjega odstavka se potrjuje zdravstveno stanje proizvodov oziroma potrjuje, da na mestu izvora ni bila ugotovljena določena kužna bolezen, ki se lahko prenese z njimi, ali potrjuje druge predpisane zahteve.

(4)

Veterinarsko spričevalo ali potrdilo se izda za določen čas.

(5)

Natančnejše pogoje za označevanje proizvodov, pogoje za izdajo, vsebino in obliko veterinarskega spričevala ali potrdila predpiše minister.

18. člen

(veterinarska napotnica)

(1)

Bolne in poškodovane živali in živali, pri katerih so ogrožene osnovne življenjske funkcije, se lahko prevažajo v klavnico samo pod predpisanimi pogoji.

(2)

V primerih iz prejšnjega odstavka spremlja živali namesto veterinarskega spričevala veterinarska napotnica.

(3)

Dokončen veterinarski pregled takih živali se opravi v klavnici.

(4)

Najbližja registrirana klavnica mora zagotoviti zakol živali iz prvega odstavka tega člena, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Pred prevozom živali v klavnico morajo biti opravljeni vsi predpisani veterinarski ukrepi.

(5)

Imetnik živali mora imeti predpisano veterinarsko napotnico tudi za živali, ki jih odpravlja v klavnico iz hlevov z nepreverjenimi ali sumljivimi epizootiološkimi razmerami.

(6)

Natančnejše pogoje iz tega člena predpiše minister.

19. člen

(veterinarska oznaka zdravstvene ustreznosti živil)

(1)

Živila morajo biti v prometu na predpisan način označena oziroma certificirana.

(2)

Natančnejše pogoje o označevanju in certificiranju živil predpiše minister.

20. člen

(veterinarski nadzor prometa živali, živil, surovin, proizvodov in odpadkov)

(1)

Promet z živalmi, živili, proizvodi in surovinami je dovoljen samo, če je bil na mestu izvora opravljen veterinarski pregled, če je zagotovljena njihova identifikacija ter sledljivost in so izpolnjeni tudi drugi predpisani pogoji.

(2)

Pri prevozu z železniškimi, vodnimi, zračnimi in cestnimi prevoznimi sredstvi je dovoljeno nakladanje, prekladanje ali razkladanje živali, živil, proizvodov, surovin in odpadkov samo na tistih mestih, kjer so izpolnjeni predpisani pogoji.

(3)

Prostori v prevoznih sredstvih oziroma prevozna sredstva iz prejšnjega odstavka, v katerih se prevažajo živali, živila, proizvodi, surovine in odpadki, morajo biti na predpisan način očiščeni oziroma razkuženi.

(4)

Natančnejše pogoje glede zahtev iz tega člena predpiše minister.

21. člen

(prepoved prometa)

(1)

Generalni direktor VURS z ustreznim aktom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, omeji ali prepove promet z živalmi, živili, surovinami, proizvodi, odpadki, krmo, zdravili in medicinskimi pripomočki, kadar se pojavi živalska kužna bolezen iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, oziroma iz drugih veterinarskih razlogov.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko generalni direktor VURS pred izdajo akta iz prejšnjega odstavka izda ustrezna obvezna navodila iz 83. člena tega zakona, ki začnejo veljati takoj v primeru nujnih ukrepov v javnem interesu, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za zdravje ljudi oziroma živali.

22. člen

(soglasje za zbiranje in prodajo)

Pristojni upravni organ izda dovoljenje za razstavo, živalski vrt, ocenjevanje ali tekmovanje živali, za razne prireditve potujočih živali (cirkusi, potujoči živalski vrtovi ipd.) in za organizirano prodajo živali ter surovin, proizvodov in živil zunaj poslovnih prostorov na podlagi poprejšnjega soglasja VURS.

23. člen

(naloge pri prevozu in pri prometnih nesrečah)

(1)

Imetniki živali in prevozniki živali, živil, surovin, proizvodov in odpadkov morajo zagotoviti predpisane pogoje za prevoz in omogočiti pregled na zahtevo osebe, ki je po tem zakonu ali drugem predpisu pooblaščena za pregled.

(2)

Prometno nezgodo, ki se zgodi med prevozom živali, živil, surovin, proizvodov in odpadkov, mora prevoznik oziroma policija prijaviti na center za obveščanje, ki o tem nemudoma obvesti najbližjo enoto VURS, ki mora zagotoviti dosegljivega uradnega veterinarja.

(3)

Uradni veterinar odredi veterinarski organizaciji, ki izvaja javno veterinarsko službo, da nudi veterinarsko pomoč poškodovanim živalim.

(4)

Prevoznik oziroma njegov pooblaščenec je dolžan zagotoviti vsa potrebna sredstva za izvedbo vseh potrebnih ukrepov za zavarovanje živali, živil, proizvodov, surovin in odpadkov.

(5)

Rejne živali, ki niso sposobne za nadaljnji prevoz, je potrebno nemudoma usmrtiti.

(6)

Veterinarsko higienska služba (v nadaljnjem besedilu: VHS) in organizacije za odvoz odpadkov s koncesijo po tem zakonu morajo organizirati prevoz poginulih in usmrčenih živali, poškodovanih živil, surovin, proizvodov in odpadkov.

(7)

Prevoznik mora zagotoviti nadomestno vozilo in odvoz živali, ki so sposobne za nadaljnji prevoz ter odvoz nepoškodovanih surovin, proizvodov in živil s kraja prometne nezgode.

24. člen

(mednarodni promet)

(1)

Prevoz živali, živil, surovin, proizvodov, zdravil in medicinskih pripomočkov, krme in odpadkov v mednarodnem prometu lahko poteka le preko mejnih prehodov, kjer je organiziran veterinarski nadzor.

(2)

Živali, živila, surovine, proizvodi, zdravila, medicinski pripomočki, krma in odpadki morajo biti na mejnih prehodih pod veterinarskim nadzorom.

(3)

Nakladanje, prekladanje, razkladanje in skladiščenje živali, živil, surovin, proizvodov, zdravil, medicinskih pripomočkov, krme in odpadkov se izvaja pod veterinarskim nadzorom v skladu s predpisanimi pogoji.

(4)

Uvoz in tranzit živali, živil, surovin, proizvodov, zdravil in medicinskih pripomočkov, krme in odpadkov se dovoli po predhodnem veterinarskem pregledu na meji z odločbo, s katero se za vsak primer posebej ugotovi, da z ozirom na predpisane pogoje ni veterinarskih ovir za njihov uvoz in tranzit. Ne glede na prejšnji stavek je uvoz in tranzit hišnih živali dovoljen brez predhodnega veterinarskega pregleda, če živali spremlja predpisano veterinarsko spričevalo.

(5)

Uvoz in tranzit drugih predmetov, s katerimi se lahko prenese kužna bolezen (npr: lovske in ribiške trofeje, serumi, mikroorganizmi ipd.), se dovoli po predhodnem veterinarskem pregledu na meji z odločbo, s katero se za vsak primer posebej ugotovi, da z ozirom na predpisane pogoje ni veterinarskih ovir za njihov uvoz in tranzit.

(6)

Za uvoz tujerodnih (alohtonih) prostoživečih vrst živali si mora uvoznik v skladu s predpisi pridobiti soglasje pristojnega ministrstva.

(7)

Pogoje in mejne prehode iz tega člena predpiše minister.

25. člen

(pregledi pri uvozu)

(1)

Pri uvozu živali in proizvodov se opravijo predpisani veterinarski pregledi in preiskave.

(2)

Vrste pregledov, preiskave in način izvedbe predpiše minister.

26. člen

(obrati in živali v drugih državah)

(1)

Uvoz živil, surovin, proizvodov, krme in odpadkov je dovoljen samo iz obratov, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in so registrirani pri EU ter so pod nadzorom pristojnih veterinarskih organov.

(2)

Izjemoma lahko VURS dovoli uvoz iz prejšnjega odstavka tudi iz drugih obratov, če ugotovi, da so predpisi, standardi, izdelava in nadzor, ki ga opravlja država izvoznica, vsaj enakovredni predpisom Republike Slovenije, in da je zagotovljeno vsaj enako varstvo potrošnikov. Stroški bremenijo uvoznika.

(3)

VURS lahko opravi pregled za preverjanje obratov iz prejšnjega odstavka. Stroški pregleda bremenijo uvoznika.

(4)

Uvoz živali je dovoljen samo, če izpolnjujejo predpisane pogoje glede zdravstvenega varstva živali in zaščite živali pred mučenjem.

B) Preventiva v proizvodnji in prometu s proizvodi, surovinami, živili in krmo

27. člen

(veterinarski nadzor)

(1)

Proizvodnja, oddaja v promet in promet s proizvodi, surovinami, živili, krmo in odpadki je dovoljen le v registriranih obratih, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in so pod veterinarskim nadzorom.

(2)

Obrat ne sme pričeti s proizvodnjo, dokler ni registriran in mu VURS ne določi registrske številke in nadzora.

(3)

V proizvodnji surovin, živil in krme ter drugih proizvodov je obvezna registracija obratov za klanje živali, pridobivanje, pripravo, obdelavo, predelavo, dodelavo, embaliranje, preembaliranje in pakiranje surovin, živil in krme ter drugih proizvodov.

(4)

Obvezna je tudi registracija vseh obratov, ki uporabljajo v proizvodnji surovine in živila v neobdelanem oziroma nepredelanem stanju ter meso in mesne izdelke.

(5)

V prometu s proizvodi, surovinami, živili in krmo je obvezna registracija obratov za skladiščenje in distribucijo tistih proizvodov, surovin, živil in krme, s katerimi se lahko prenese kužna bolezen.

(6)

V obratih iz prvega odstavka tega člena so pod veterinarskim nadzorom v proizvodnji in prometu proizvodov, surovin, živil in krme tudi prostori, oprema in naprave, uspešnost in pravilnost izvajanja lastnih kontrol obrata ter dokumentacija in predpisane evidence.

(7)

Pod veterinarskim nadzorom so tudi prevozna sredstva, na katera se v območju registriranega obrata nalaga, oziroma s katerih se razlaga proizvode, surovine, živila, odpadke in krmo.

(8)

Pod veterinarskim nadzorom v proizvodnji in prometu surovin, živil in krme ter drugih proizvodov so tudi živali, surovine, proizvodi, živila, krma, odpadki, odplake, gnoj in gnojevka, uporaba izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili, in pakirni material.

(9)

Veterinarski nadzor zajema tudi preverjanje pogojev za zdravstveno ustreznost surovin, živil v proizvodnji in prometu po tem zakonu in krme ter drugih proizvodov.

(10)

Natančnejše veterinarske pogoje za proizvodnjo, oddajo v promet in promet s surovinami, proizvodi, živili, krmo, odpadki, odplakami, gnojem in gnojevko ter nadzor iz tega člena predpiše minister.

28. člen

(izjemni primeri)

(1)

Klanje živali, proizvodnja živil in proizvodnja krme izven registriranih obratov je dovoljena le izjemoma.

(2)

Podrobnejše pogoje določi minister.

29. člen

(graditev objektov)

(1)

Projektna dokumentacija za gradnjo ali rekonstrukcijo objektov, namenjenih proizvodnji, oddaji v promet in prometu z živalmi, živili, surovinami, proizvodi, odpadki, krmo, gnojem in gnojevko (v nadaljnjem besedilu: objekt pod veterinarskim nadzorom), mora biti v skladu z veterinarskimi pogoji, ki jih za posamezne vrste takšnih objektov predpiše minister.

(2)

K projektni dokumentaciji za izdajo dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta pod veterinarskim nadzorom, mora biti pridobljeno soglasje VURS.

30. člen

(razvrstitev in registracija obratov)

(1)

Obrati pod veterinarskim nadzorom se razvrščajo v živilske in druge obrate. V register živilskih in drugih obratov se lahko pri VURS vpišejo le obrati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.

(2)

V register se lahko vpišejo tudi živilski obrati, ki ne izpolnjujejo vseh predpisanih pogojev, vendar imajo omejeno področje delovanja oziroma območje trgovanja. Minister določi pogoje, ki jih obratom iz tega odstavka ni potrebno izpolnjevati ter omejitve njihovega delovanja in območja trgovanja.

31. člen

(postopek razvrstitve in registracije obratov)

(1)

Vlogo za registracijo obrata, ki mora biti pod veterinarskim nadzorom, se vloži pri območnem uradu VURS, kjer je obrat.

(2)

O prejemu zahtevka za registracijo živilskega obrata iz prvega odstavka 30. člena tega zakona direktor območnega urada VURS obvesti generalnega direktorja VURS, ki s sklepom imenuje komisijo za pregled obrata, ki mora imeti najmanj tri člane. Predsednik mora biti uradni veterinar. Odločbo o odobritvi, s katero se ugotovi izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev, izda generalni direktor VURS na podlagi mnenja komisije. Z odločbo se odredi tudi vpis v register obratov, ki se vodi na glavnem uradu VURS, določi registrska številka, odobri opravljanje posameznih dejavnosti proizvodnje in prometa ter omejitve, če je to potrebno.

(3)

Če komisija iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je mogoče razvrstiti obrat le med živilske obrate iz drugega odstavka 30. člena tega zakona, to v mnenju predlaga generalnemu direktorju VURS. Generalni direktor VURS s sklepom prenese celotni spis in odločanje na direktorja območnega urada VURS, ki nadaljuje postopek na podlagi prejetega mnenja komisije in izda odločbo v skladu s šestim odstavkom tega člena.

(4)

Stroški komisijskih ogledov bremenijo vlagatelja zahtevka.

(5)

Po prejemu zahtevka za registracijo drugih obratov iz prvega odstavka 30. člena in živilskih obratov iz drugega odstavka 30. člena tega zakona direktor območnega urada VURS imenuje komisijo za pregled obrata. Komisija mora imeti najmanj dva člana, predsednik mora biti uradni veterinar. Odločbo o odobritvi (izpolnjevanju pogojev) izda direktor območnega urada VURS na podlagi mnenja komisije. Z odločbo se odredi tudi vpis v register obratov, ki se vodi v območnem uradu VURS, določi registrska številka, odobri opravljanje posameznih dejavnosti proizvodnje in prometa ter omejitve kapacitet in obsega trgovanja. O registracijah in vpisih obratov v območnih uradih VURS vodi evidenco glavni urad VURS. Območni uradi mesečno predložijo glavnemu uradu VURS podatke za evidenco o registracijah in vpisih.

(6)

Če VURS ugotovi, da registrirani obrat ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, ali če pomanjkljivosti, ki lahko neugodno vplivajo na higieno proizvodnje, ne odpravi, razveljavi svojo odločbo o registraciji obrata in odpokliče uradne veterinarje, ki opravljajo veterinarski pregled ter nadzor, iz obrata.

(7)

Podrobnejše pogoje za razvrstitev obratov in postopek za vpis obratov v register predpiše minister.

32. člen

(veterinarski pregled)

(1)

Zdravstvena ustreznost živil in krme se ugotavlja na podlagi veterinarskega pregleda obrata, klavnih živali, surovin, živil in krme ter dokumentacije in evidenc.

(2)

Če se na podlagi pregledov iz prejšnjega odstavka in drugih preiskav ugotovi, da se živali ne sme zaklati, se zakol prepove, žival pa se na predpisan način označi in odredi predpisane ukrepe.

(3)

Če se na podlagi pregleda in drugih preiskav ugotovi, da surovine, živila ali krma ni zdravstveno ustrezna, se z odločbo prepove nadaljnja proizvodnja, oddaja v promet ali promet ter se odredijo predpisani ukrepi za odpravo vzrokov neustreznosti, predpisano usposabljanje surovin, živil ali krme ali, če je to potrebno, tudi uničenje.

(4)

V primerih prepovedi klanja klavnih živali in ob ugotovitvi zdravstvene neustreznosti surovin, živil in krme ima imetnik klavnih živali oziroma imetnik surovin, živil in krme pravico zahtevati ponoven pregled, razen ob ugotovitvi patogenih mikroorganizmov. Ponoven pregled opravi komisija, ki jo imenuje generalni direktor VURS. Zahtevo je treba vložiti nemudoma pri uradnem veterinarju, ki je opravil veterinarski pregled in ugotovil zdravstveno neustreznost. Ta mora brez odlašanja, vendar najkasneje v roku 24 ur, obvestiti komisijo in ji predložiti celotno dokumentacijo o opravljenem pregledu.

(5)

Izid ponovnega pregleda je dokončen.

(6)

Stroške ponovnega pregleda krije VURS, če je rezultat v korist stranke. V nasprotnem primeru stroške krije stranka.

(7)

Natančnejše ukrepe in postopke iz tretjega odstavka tega člena ter sestavo in način dela komisije iz četrtega odstavka tega člena predpiše minister.

33. člen

(ostanki škodljivih in prepovedanih snovi v živalih, surovinah, živilih in krmi)

(1)

Veterinarji, imetniki živali in druge pravne in fizične osebe morajo preprečevati škodljive posledice zaradi škodljivih snovi v surovinah, živilih in krmi ter opravljati predpisane preventivne ukrepe.

(2)

Generalni direktor VURS lahko odredi prepoved uporabe določenih škodljivih snovi.

(3)

Generalni direktor VURS lahko odredi, na podlagi ocene tveganja, prepoved oddaje v promet, prepoved prometa in odpoklic iz prometa živil, surovin, odpadkov in krme, ki vsebujejo določene škodljive snovi.

(4)

VURS mora zagotoviti sistematični nadzor živali, surovin, živil in krme nad vsebnostjo ostankov škodljivih snovi in nadzor nad uporabo prepovedanih snovi.

(5)

Podrobnejše pogoje iz tega člena predpiše minister.

34. člen

(zagotavljanje zdravstvene ustreznosti krme)

(1)

Fizične in pravne osebe, ki so registrirane za proizvodnjo, skladiščenje ali promet s krmo, morajo zagotavljati zdravstveno ustreznost krme v vseh fazah proizvodnje, skladiščenja in prometa s krmo.

(2)

Prepovedan je promet z zdravstveno neustrezno krmo.

(3)

Krma, ki ji je potekel rok uporabe, naveden v deklaraciji, se sme z dovoljenjem uradnega veterinarja uporabiti za tisti namen, ki ga po predhodni laboratorijski preiskavi vzorcev določi pooblaščeni laboratorij, če ugotovi, da je krma zdravstveno ustrezna.

(4)

Podrobnejše pogoje o zdravstveni ustreznosti krme predpiše minister.

35. člen

(nadzor krme in izdaja potrdila)

(1)

Krma v prometu mora imeti veterinarsko potrdilo oziroma drug ustrezen predpisan dokument o zdravstveni ustreznosti.

(2)

Natančnejše pogoje za izdajo, vsebino in obliko veterinarskega potrdila in drugega ustreznega dokumenta predpiše minister.

36. člen

(veterinarski nadzor krme)

Pod veterinarskim nadzorom so krma in objekti, v katerih se proizvaja ali skladišči krma za promet, v primeru suma kužne bolezni oziroma suma, da krma zdravstveno ni ustrezna, pa tudi krma in objekti pri imetnikih živali.

C) Preventiva pri razmnoževanju živali

37. člen

(pogoji)

(1)

Reje plemenskih živali morajo biti proste določenih kužnih bolezni.

(2)

Imetnik reje registriranih plemenskih živali mora zagotoviti sistematično spremljanje zdravja in sposobnost za razmnoževanje plemenjakov ter pridobivanje, proizvodnjo, skladiščenje in promet z živalskim semenom, jajčnimi celicami in zarodki ob upoštevanju predpisov o zdravstveni ustreznosti živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov ter minimalnih pogojev za oploditveno sposobnost.

(3)

Kužne bolezni iz prvega odstavka tega člena ter pogoje zdravstvene ustreznosti živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov ter minimalnih pogojev za oploditveno sposobnost predpiše minister.

38. člen

(pridobivanje, skladiščenje in promet)

(1)

Pridobivanje, skladiščenje in promet s semenom plemenjakov, z jajčnimi celicami in zarodki plemenic lahko opravljajo le organizacije, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in so registrirane pri VURS.

(2)

O pridobivanju, skladiščenju in prometu s semenom plemenjakov, z jajčnimi celicami in zarodki plemenic morajo organizacije iz prejšnjega odstavka voditi predpisane evidence.

(3)

Pogoje za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena ter vsebino in način vodenja evidenc predpiše minister.

39. člen

(osemenjevanje)

(1)

Osemenjevanje izvajajo veterinarske organizacije in imetniki živali, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in so pridobili koncesijo po tem zakonu.

(2)

Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše minister.

40. člen

(parjenje in naravni pripust)

Veterinarske organizacije, ki so pridobile koncesijo po tem zakonu, sistematično spremljajo zdravje in zdravstveno sposobnost za razmnoževanje plemenjakov v parjenju in naravnem pripustu, pregledujejo evidenco pripustov in prijavljajo območnemu uradu VURS vsak sum spolne ali druge kužne bolezni ter konstitucijskih napak v zvezi z zdravjem živali.

41. člen

(obveščanje)

(1)

Ob vsaki ugotovitvi bolezni plemenjaka s trajnimi motnjami za razmnoževanje ali ugotovitvi zdravstvene neustreznosti živalskega semena, jajčnih celic ali zarodkov, mora imetnik reje plemenskih živali zagotoviti izvedbo predpisanih ukrepov.

(2)

Veterinarske organizacije in rejci, ki lahko v skladu s predpisi opravljajo osemenjevanje, morajo o rezultatih plodnosti na svojem območju obveščati območni urad VURS ter ministrstvo, pristojno za živinorejo.

(3)

Podrobnejše ukrepe iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.