Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD) |...

4394. Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z o razglasitvi Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)

Razglašam Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. oktobra 2005.

001-22-114/05

Ljubljana, dne 7. novembra 2005

dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N O ODŠKODNINI ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ (ZOZKD)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Vsebina zakona

1)

Ta zakon ureja pravico do odškodnine žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in njihovim svojcem, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odločajo in sodelujejo v postopku odločanja o teh pravicah.

2)

Ta zakon ureja pristojne organe in postopek v čezmejnih primerih v skladu z Direktivo Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.

2. člen

Pomen izrazov

Izrazi, ki se uporabljajo v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

-

žrtev je oseba, ki je zaradi nasilnega naklepnega dejanja utrpela škodo, priznano po tem zakonu;

-

svojci so osebe, ki jih je umrli preživljal, in osebe, ki so imele po zakonu pravico zahtevati od njega preživljanje;

-

nasilno naklepno dejanje je dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja, ki se po Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popr., 23/99 in 40/04) lahko stori naklepno, z uporabo sile ali kršitvijo spolne nedotakljivosti in za katero se sme izreči zapor nad eno leto;

-

čezmejni primeri so domači in tuji čezmejni primeri;

-

domači čezmejni primer je primer, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije in je za odločanje o pravici do odškodnine po tem zakonu pristojna komisija iz 20. člena tega zakona, zahtevo pa vloži oseba pri pristojnem organu v drugi državi članici Evropske unije;

-

tuji čezmejni primer je primer, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi članici Evropske unije in je za odločanje o pravici do odškodnine pristojen organ te države, zahtevo pa vloži oseba, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;

-

prosilec oziroma prosilka (v nadaljnjem besedilu: prosilec) je posameznik, ki vloži zahtevo za odškodnino po tem zakonu.

3. člen

Smiselna uporaba zakona

Glede vprašanj postopka, ki v tem zakonu niso urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

II. PRAVICA DO ODŠKODNINE

4. člen

Upravičenci

Prosilec je upravičen do odškodnine po tem zakonu, če so izpolnjeni formalni in materialni pogoji, določeni s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).

5. člen

Formalni pogoji

Formalni pogoji za priznanje odškodnine po tem zakonu so izpolnjeni, če je prosilec:

-

državljan Republike Slovenije ali

-

državljan druge države članice Evropske unije.

6. člen

Materialni pogoji

1)

Materialni pogoji za priznanje odškodnine po tem zakonu so:

-

da je bilo proti prosilcu storjeno nasilno naklepno dejanje (v nadaljnjem besedilu: dejanje),

-

da je bilo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije, na slovenski ladji ali slovenskem zračnem plovilu ne glede na to, kje se nahaja ob storitvi dejanja,

-

da je bilo dejanje zaznano ali pristojnemu organu naznanjeno kot kaznivo dejanje,

-

da na strani prosilca ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 83/01 in 32/04 – avtentična razlaga) ni mogoče zahtevati povrnitve škode,

-

da je zaradi dejanja prosilec utrpel telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolečine,

-

da je bila prosilcu z dejanjem storjena škoda, priznana s tem zakonom.

2)

Če je bila posledica dejanja iz prejšnjega odstavka smrt osebe, lahko pravice po tem zakonu uveljavljajo svojci, če zakon ne določa drugače.

7. člen

Vpliv kazenskega postopka

1)

Upravičenec ima pravico do odškodnine ne glede na to, ali je storilec dejanja znan, in ne glede na to, ali je bil kazenski postopek uveden.

2)

Če je proti storilcu dejanja uveden kazenski postopek, je upravičenec dolžan uveljavljati premoženjskopravni zahtevek v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, in o tem obvestiti komisijo iz 20. člena tega zakona.

8. člen

Vrste priznane škode

Pod pogoji iz tega zakona se odškodnina prizna za:

-

telesne bolečine ali okvaro zdravja,

-

duševne bolečine,

-

izgubljeno preživljanje,

-

stroške v zvezi z zdravljenjem,

-

pogrebne stroške,

-

škodo za uničene stvari,

-

stroške zaradi uveljavljanja odškodnine.

9. člen

Odškodnina za telesne bolečine ali okvaro zdravja

1)

Za telesne bolečine se glede na okoliščine primera, stopnjo bolečine zaradi poškodbe ali okvare zdravja, trajanje bolečin in v skladu z načelom pravične denarne odškodnine določi odškodnina po naslednji shemi: – lahki primeri od 50 do 500 evrov, – srednje hudi primeri od 100 do 1.000 evrov, – hudi primeri od 250 do 2.500 evrov, – zelo hudi primeri od 500 do 5.000 evrov, – izjemno hudi primeri od 1.000 do 10.000 evrov.

2)

Značilne poškodbe za posamezne kategorije primerov iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.

10. člen

Odškodnina za duševne bolečine

Za duševne bolečine se glede na okoliščine primera, stopnjo in trajanje bolečin v skladu z določbami Obligacijskega zakonika prizna odškodnina največ do 10.000 evrov.

11. člen

Nadomestilo sredstev zaradi izgubljenega preživljanja

1)

Nadomestilo sredstev zaradi izgubljenega preživljanja se prizna v enkratni vsoti pod pogoji in v obsegu, ki jih predpisi Republike Slovenije o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določajo za družinsko pokojnino.

2)

Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se prizna samo, če oseba ni upravičena do ustreznih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

3)

Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena se prizna v znesku največ 20.000 evrov.

12. člen

Stroški v zvezi z zdravljenjem

1)

Nadomestilo stroškov v zvezi z zdravljenjem se prizna v višini stroškov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki glede na vrsto poškodbe oziroma okvare zdravja pripada zavarovani osebi po predpisih Republike Slovenije o zdravstvenem varstvu in zavarovanju.

2)

Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se prizna samo, če oseba ni upravičena do kritja stroškov na podlagi zdravstvenega zavarovanja.

13. člen

Nadomestilo pogrebnih stroškov

1)

Stroški pogreba, v višini pogrebnine po predpisih Republike Slovenije o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, se povrnejo tistemu, ki jih je plačal.

2)

Stroški iz prejšnjega odstavka se priznajo samo, če oseba, ki je plačala stroške pogreba, ni upravičena do kritja stroškov iz zdravstvenega zavarovanja.

14. člen

Škoda za uničene stvari

1)

Škoda za uničene stvari je navadna škoda za oblačila in predmete za osebno rabo, ki jih je imela oseba pri sebi ob storitvi dejanja in so bili zaradi dejanja poškodovani ali uničeni.

2)

Škoda iz prejšnjega odstavka se prizna v znesku največ 500 evrov.

3)

Ne glede na prejšnji odstavek se povrne celotna škoda, nastala na ortopedskih in drugih pripomočkih invalidov, ki so do njih upravičeni po predpisih Republike Slovenije, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.

15. člen

Stroški zaradi uveljavljanja odškodnine

1)

Za vloge, dejanja in odločbe v postopkih za uveljavljanje odškodnine po tem zakonu se ne plačujejo takse.

2)

Stroški za prevajanje in stroški za izvedence bremenijo proračun Republike Slovenije.

16. člen

Okoliščine, ki vplivajo na višino odškodnine