Odločba o ugotovitvi, da je člen 11 Zakona o javnih cestah v neskladju z Ustavo, ter o razveljavitvi člena 2 Uredbe o cestnini za uporabo določenih cest

5557. Odločba o ugotovitvi, da je člen 11 Zakona o javnih cestah v neskladju z Ustavo, ter o razveljavitvi člena 2 Uredbe o cestnini za uporabo določenih cest

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobude Vlada Mariniča iz Sladkega Vrha, Stanislava Podplatana in drugih ter Janeza Jazbeca iz Slovenskih Konjic in Božidarja Petha iz Trebnjega, na seji dne 11. novembra 2004

Člen 11 Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in 18/02) je v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora neskladnost odpraviti v roku enega leta.

Člen 2 Uredbe o cestnini za uporabo določenih cest (Uradni list RS, št. 51/97, 48/98, 51/99, 105/00, 109/02 in 3/04) se razveljavi. Razveljavitev začne učinkovati 30 dni po izteku roka iz prejšnje točke.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 17. člena Zakona o javnih cestah se zavrne.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98, 48/99, 102/99, 69/00, 79/00, 97/00, 62/01, 82/01, 52/02, 95/02, 18/03, 65/03 in 119/03) se zavrne.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o določitvi cestninskih cest in višine cestnine (Uradni list RS št. 109/01, 55/02, 64/02, 11/03, 38/03, 62/03, 122/03, 3/04, 45/04 in 101/04) se zavrže.

Pobudnik Vlado Marinič izpodbija 11. in 17. člen Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju: ZJC), 2. člen Uredbe o cestnini za uporabo določenih cest (v nadaljevanju: Uredba) in Sklep o določitvi cestninskih cest in višine cestnine (v nadaljevanju: Sklep) v delu, ki se nanaša na plačilo cestnine za odsek avtoceste Šentilj–Maribor. ZJC naj bi v prvem odstavku 11. člena določal, da se za uporabo določenih javnih cest in objektov na njih plačuje cestnina. Izpodbijani 17. člen ZJC naj bi določal, da državne ceste na predlog ministra, pristojnega za promet, določi in kategorizira Vlada, ki hkrati s kategorizacijo državnih cest določi, kateri vrsti prometa so namenjene. Določba prvega odstavka 2. člena Uredbe naj bi določala, da je lahko za cestninsko cesto določena avtocesta ali hitra cesta, ki izpolnjuje določene prometnotehnične pogoje,(*1) tretji odstavek 2. člena Uredbe pa, da cestninske ceste določa Vlada s Sklepom.

V zvezi z izpodbijanima členoma ZJC pobudnik navaja, da določba prvega odstavka 11. člena ZJC ni dovolj jasna in določna in da iz nje ni mogoče ugotoviti, katere so "določene ceste", na katerih se plačuje cestnina. Po mnenju pobudnika izpodbijana določba prvega odstavka 11. člena ZJC pušča Vladi pri izbiri cest, za uporabo katerih uvaja plačilo cestnine, preveč široke možnosti. Smiselno enako utemeljuje tudi pobudo za oceno 17. člena ZJC, ki ureja kategorizacijo cest.

V zvezi z izpodbijanim 2. členom Uredbe pobudnik navaja, da Vlada za določitev cestninskih cest v ZJC sploh nima pooblastila. V tej zvezi dodaja, da bi Vlada tudi v primeru, če bi takšno pooblastilo imela, morala določiti ceste oziroma merila za določitev cest, na katerih se uvede plačilo cestnine. Po mnenju pobudnika beseda "lahko" uvaja nedopustno diskriminacijo, saj naj bi to pomenilo, da se Vlada za določeno cesto, ki izpolnjuje pogoje po merilih iz 2. člena Uredbe, po prosti presoji odloči, ali bo takšno cesto uvrstila med cestninske ceste ali ne. Vsi izpodbijani predpisi naj bi bili tako v neskladju z 2. členom in z drugim odstavkom 14. člena Ustave.

Pobudnik v celoti izpodbija tudi sistem plačevanja cestnine v Sloveniji (v nadaljevanju: cestninski sistem). Navaja, da je cestninski sistem zaradi kombinacije zaprtih in odprtih cestninskih postaj nepravičen. Po mnenju pobudnika naj bi bil pravičen le zaprt cestninski sistem, po katerem vsak uporabnik cestninske ceste plača toliko, kot znaša dejansko prevožena razdalja. Nasprotno naj bi bil odprt cestninski sistem nepravičen, ker uporabnik cestninske ceste na vstopno-izstopni (čelni) cestninski postaji plača obračunano celotno razdaljo za prevožene kilometre po cestninski cesti, ne glede na to, ali to razdaljo dejansko prevozi ali ne. Pobudnik v tej zvezi še navaja, da odprt cestninski sistem uvaja nedopustno diskriminacijo ter kot primer navaja priključek pri Slovenskih Konjicah, kjer je kljub načelno odprtemu cestninskemu sistemu priključek na avtocesto zaprt (cestninski), tako da morajo uporabniki (predvsem prebivalci Slovenskih Konjic) cestnino plačevati ne glede na to, ali čelno cestninsko postajo pri Tepanjah prevozijo ali ne. S tem naj bi bili v neenakopravnem položaju s prebivalci Savinjske doline ali prebivalci Slovenske Bistrice, ki se znotraj regije lahko brezplačno vozijo po avtocesti, saj jim v tem območju ni treba prevoziti cestninske postaje. Odprt cestninski sistem naj bi zato pomenil kršitev 14. člena Ustave. Smiselno enako glede Sklepa zatrjujejo tudi pobudniki Stanislav Podplatan in drugi. Navajajo, da so zaradi zaprtega cestninskega sistema pri Slovenskih Konjicah (kjer prebivajo) v neenakopravnem položaju z drugimi prebivalci te regije, ki imajo zaradi sicer odprtega cestninskega sistema prost dostop do avtoceste (npr. prebivalci Slovenske Bistrice). Sklep naj bi bil zato v neskladju z 2. členom, s prvim odstavkom 5. člena ter z drugim odstavkom 14. člena Ustave.