Zakon o sodiščih (ZS)

779. Zakon o sodiščih

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z o razglasitvi zakona o sodiščih

Razglašam zakon o sodiščih, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 24. marca 1994.

0100-34/94

Ljubljana, dne 1. aprila 1994.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O SODIŠČIH

PRVI DEL

1. poglavje: Temeljne določbe

1. člen

Sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom.

Določbe prvega dela tega zakona veljajo za vsa sodišča v Republiki Sloveniji, razen za ustavno sodišče.

2. člen

Pravnomočno odločbo sodne oblasti mora spoštovati vsaka fizična in pravna oseba v Republiki Sloveniji.

Odločbe sodne oblasti vežejo sodišča in vse druge državne organe Republike Slovenije.

Imuniteto pred sodno oblastjo določajo ustava in pravila mednarodnega prava.

Izvršitve odločbe sodišča ne more ovirati odločba drugega državnega organa.

3. člen

Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. V skladu z ustavo je vezan tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe.

Če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, upošteva sodnik predpise, ki urejajo podobne primere. Če je rešitev zadeve kljub temu pravno dvomljiva, odloči v skladu s splošnimi načeli pravnega reda v državi. Pri tem ravna v skladu s pravnim izročilom in z utrjenimi spoznanji pravne vede.

Sodnik ravna vselej tako, kot bi imel pred seboj nedoločeno število primerov iste vrste.

4. člen

Sredstva za delo sodišč se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

Plače sodnikov določa zakon.

5. člen

Sodišča poslujejo v slovenskem jeziku.

Na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, sodišča poslujejo tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, če stranka, ki živi na tem območju, uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.

Kadar sodišče višje stopnje odloča o pravnih sredstvih v zadevah, v katerih je sodišče nižje stopnje vodilo postopek tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, izda odločbo tudi v prevodu v italijanski oziroma madžarski jezik.

Če sodišče višje stopnje pri odločanju po prejšnjem odstavku opravi obravnavo, uporablja določbe drugega odstavka tega člena.

Stroške, povezane z uporabo jezika pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti pred sodišči, krije Republika Slovenija.

6. člen

Poslovanje sodišč urejata zakon in sodni red.

7. člen

Poslovanje sodišča vodi predsednik sodišča.

Za predsednika sodišča je lahko imenovan samo sodnik.

8. člen

Državljani, ki so udeleženi pri izvajanju sodne oblasti, so v okvirih, ki jih določa zakon, v svojih pravicah in dolžnostih izenačeni s sodniki.

Udeležba pri izvajanju sodne oblasti je častna.

9. člen

Pooblastila in dolžnosti sodnega osebja, ki sodeluje pri izvajanju sodne oblasti, določa zakon.

Posebne dolžnosti ostalega sodnega osebja določa sodni red.

10. člen

Za zadeve pravosodne uprave je pristojno ministrstvo, pristojno za pravosodje.

11. člen

Sodišče višje stopnje lahko pri odločanju na podlagi vloženega pravnega sredstva usmerja pravno mnenje sodišča nižje stopnje v okvirih, ki jih določa procesni zakon.

Sodnik je pri uporabi prava neodvisen tudi v razmerju do sodišča višje stopnje, ki je v konkretni zadevi že izrazilo svoje pravno mnenje.

12. člen

Sodišče višje stopnje lahko zahteva od sodišča nižje stopnje na svojem območju podatke v zvezi z uporabo zakona, podatke o problemih, ki se pojavljajo pri sojenju in druge podatke, potrebne za proučitev posameznih vprašanj, ki se pojavljajo pri njihovem delu.

Sodišče višje stopnje sme zaradi izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka pregledati delo sodišča nižje stopnje na svojem območju.

V okviru izvajanja nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena sodišče višje stopnje ne sme zahtevati podatkov v zvezi z uporabo zakona ali pregledovati zadev, o katerih še ni pravnomočno odločeno.

13. člen

V zadevah iz sodne pristojnosti si dajejo sodišča medsebojno pravno pomoč. Drugim državnim organom oziroma nosilcem javnih pooblastil dajejo sodišča pomoč z dajanjem podatkov, spisov in listin na vpogled, kadar zakon tako določa.

Vsi državni organi in nosilci javnih pooblastil so dolžni dajati sodiščem pomoč pri izvajanju njihovih funkcij.

2. poglavje: Zakoniti sodnik

14. člen

Sodnik izvaja sodno oblast na enem ali več pravnih področjih, na katero oziroma katera je pred začetkom koledarskega leta razporejen z letnim razporedom dela.

15. člen

Na posameznem pravnem področju, na katero sta razporejena dva ali več sodnikov, se zadeve dodeljujejo posameznim sodnikom po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov.

Če je na isti dan vloženih več začetnih procesnih aktov na istem pravnem področju ali pri vnaprej določenih vrstah zadev v okviru istega pravnega področja, se zadeve najprej razvrstijo po abecednem redu začetnic priimkov oziroma imen strank oziroma udeležencev, zoper katere je vložen procesni akt.

Zadeve, v katerih višja sodišča in Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločajo o rednem ali izrednem pravnem sredstvu, se sodnikom dodeljujejo po dnevnem zaporedju prispelih spisov, upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov.

16. člen

Na način, določen v prejšnjem členu, se dodeljujejo tudi zadeve, v katerih je sodnik po prevzemu zadeve izločen ali katerih ne more pravočasno obravnavati zaradi daljše odsotnosti.

17. člen

Sodni red določa podrobnejša pravila za dodeljevanje zadev.

S sodnim redom se podrobneje predpišejo zlasti pravila o dodeljevanju zadev v primerih, ko je več začetnih procesnih aktov vloženih zoper isto stranko, v primerih, ko je na isti dan ali v krajšem časovnem obdobju vloženih večje število začetnih procesnih aktov z bistveno enakim dejanskim in pravnim stanjem, v primerih, ko je zaradi obremenjenosti treba sodniku začasno ustaviti dodelitev novih zadev, in v drugih podobnih primerih ter pravila o načinu in vrstnem redu vabljenja sodnikov porotnikov zaradi udeležbe pri sojenju.

Razporeditev sodnikov po določbi 14. člena tega zakona ter pravila dodeljevanja zadev po določbah tega poglavja in sodnega reda se objavijo na oglasni deski sodišča.

3. poglavje: Sodni svet

18. člen

Člani sodnega sveta se izvolijo za dobo petih let in po poteku te dobe ne morejo biti takoj ponovno izvoljeni.

Članu sodnega sveta, ki je bil izvoljen na nadomestnih volitvah zaradi predčasnega prenehanja mandata prejšnjega člana, poteče mandat z iztekom mandata sodnega sveta.

19. člen

Predsednika sodnega sveta izvolijo člani z dvotretjinsko večino glasov s tajnim glasovanjem.

20. člen

Volitve članov sodnega sveta razpiše predsednik državnega zbora najmanj tri mesece pred iztekom mandata članov sodnega sveta.

Če je treba zaradi predčasnega prenehanja mandata (2. do 4. točka prvega odstavka 27. člena) razpisati nadomestne volitve, jih predsednik državnega zbora razpiše najkasneje v enem mesecu po prenehanju mandata člana sodnega sveta.

Od razpisa volitev do dneva glasovanja mora poteči najmanj petdeset dni.

Kandidatna lista za člane sodnega sveta, ki jih predlaga predsednik republike, mora biti državnemu zboru predložena najkasneje dvajset dni pred dnevom glasovanja.

21. člen

Na kandidatni listi za izvolitev članov sodnega sveta, ki jih državni zbor voli na predlog predsednika republike, mora biti predlagano število kandidatov večje od števila članov, ki se jih voli, vendar največ dvakrat tolikšno, kot je število članov, ki se jih voli.

Volitve so tajne.

22. člen

Volitve članov sodnega sveta iz vrst sodnikov so neposredne in tajne.

Pravico voliti imajo vsi sodniki, ki na dan volitev opravljajo sodniško funkcijo in so vpisani v stalni sodniški volilni imenik.

Po enega člana sodnega sveta volijo sodniki, ki opravljajo sodniško funkcijo na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, na sodiščih položaja višjega sodišča, na sodiščih položaja okrožnega sodišča in na okrajnih sodiščih. Dva člana sodnega sveta volijo vsi sodniki iz prejšnjega odstavka.

Za člana sodnega sveta je lahko izvoljen vsak sodnik, razen sodnika, ki je imenovan za predsednika sodišča.

Pri kandidiranju članov sodnega sveta je treba upoštevati enakomerno zastopanost članov z območij vseh višjih sodišč v Republiki Sloveniji.

23. člen

Sodniški volilni imenik (v nadaljnjem besedilu: imenik) iz drugega odstavka prejšnjega člena vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Najpozneje deset dni po razpisu volitev ministrstvo, pristojno za pravosodje, pošlje imenik sodiščem.

Sodnik ima pravico vpogleda v imenik in pravico pisno zahtevati popravek, če sam ali kdo drug ni vpisan v imenik, oziroma je vpisan kdo, ki po določbah tega zakona nima pravice voliti, ali če so napačno vpisani osebni podatki. Popravek lahko zahteva najmanj deset dni pred volitvami.

Če je zahteva za popravo imenika utemeljena, ministrstvo imenik popravi, če meni da ni utemeljena, pa mora v dveh dneh od prejema zahteve za popravo imenika izdati zavrnilno odločbo.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljeno sprožiti upravni spor pred pristojnim sodiščem v 24 urah po vročitvi odločbe. Sodišče mora odločiti v nadaljnjih oseminštiridesetih urah.

24. člen

Na vsaki kandidatni listi za člana sodnega sveta iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona mora biti večje število kandidatov, kot je število članov, ki se jih voli, vendar največ dvakrat tolikšno, kot je število članov, ki se jih voli.

Kandidate za člane sodnega sveta predlagajo sodniki pisno ali na sodniških zborih. Na kandidatno listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije sodniki. Če je število kandidatov večje, kot določa prejšnji odstavek, se uvrstijo na kandidatno listo tisti kandidati, ki jih je predlagalo največ sodnikov.

Kandidatne liste potrdi in objavi volilna komisija najmanj petnajst dni pred dnevom glasovanja.

25. člen

Volitve se opravijo na vseh sodiščih, katerih sodniki volijo člana sodnega sveta, na isti dan.

Za glasovanje na voliščih se smiselno uporabljajo določbe IX. poglavja zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92), kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

Glasuje se osebno z glasovnico, na kateri se obkroži ime sodnika, katerega se voli.

Izvoljen je sodnik, ki je prejel največ glasov. Če sta dva kandidata ali več kandidatov prejela enako največje število glasov, se volitve glede njih ponovijo.

26. člen

Volitve članov sodnega sveta iz vrst sodnikov vodi volilna komisija, ki jo imenuje sodni svet.

Volilna komisija ima predsednika in štiri člane ter njihove namestnike. Za predsednika in namestnika predsednika volilne komisije se imenuje sodnik vrhovnega sodišča.

Volitve se opravljajo na voliščih. Volišča so na sedežih okrožnih sodišč in na sedežu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Na sedežih okrožnih sodišč volijo vsi sodniki, razen sodnikov vrhovnega sodišča.

Delo na voliščih opravljajo tričlanski volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija. Predsednik volilnega odbora je sodnik višjega sodišča. Predsednik volilnega odbora pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije je sodnik tega sodišča.

Volilna komisija določi obrazce za izvedbo volitev po določbah tega člena ter enotne standarde za volilni material in druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil.

27. člen

Članu sodnega sveta preneha mandat:

1.

s potekom dobe, za katero je izvoljen;

2.

z odstopom;

3.

članu, ki je sodnik, s prenehanjem ali razrešitvijo sodniške funkcije;

4.

članu, ki ni sodnik, če postane trajno nesposoben za opravljanje svoje funkcije ali če izgubi status, v zvezi s katerim je bil izvoljen.

Član sodnega sveta, ki mu je prenehal mandat po 1. točki prejšnjega odstavka, opravlja pravice in dolžnosti člana sodnega sveta do izvolitve novega člana.

Članu sodnega sveta preneha mandat po 2. točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko sodni svet prejme njegovo pisno izjavo o odstopu, po 4. točki pa, ko ga državni zbor razreši.

V primerih iz prejšnjega odstavka sodni svet nemudoma obvesti predsednika državnega zbora, če je odstopil oziroma je bil razrešen član sodnega sveta, ki ga voli državni zbor, pa tudi predsednika republike.

28. člen

Sodni svet predlaga državnemu zboru kandidate za izvolitev v sodniško funkcijo; predlaga državnemu zboru razrešitev sodnika; odloča o nezdružljivosti sodniške funkcije; daje mnenje k predlogu proračuna za sodišča in mnenje državnemu zboru o zakonih, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodnikov ter osebja sodišč, ter opravlja druge zadeve, če zakon tako določa.

Sodni svet odloča o predlogih za izvolitev sodnikov, o imenovanjih in napredovanjih sodnikov in uvrstitvah v plačilni razred ter o predlogih za razrešitev sodnikov z večino glasov vseh članov, če zakon ne določa drugače.

S poslovnikom, ki ga sodni svet sprejme z dvotretjinsko večino glasov, se uredi način odločanja v zadevah, ki niso zajete v prejšnjem odstavku, ter druga vprašanja v zvezi z delom sodnega sveta.

29. člen

Članom sodnega sveta pripada za udeležbo na sejah sodnega sveta sejnina.

Strokovna in administrativna dela za sodni svet opravlja strokovna služba sodnega sveta.

Sredstva za delo sodnega sveta in njegove strokovne službe se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Odredbodajalec za sredstva je predsednik sodnega sveta.

4. poglavje: Personalni sveti

30. člen

Pri okrožnih, višjih in vrhovnem sodišču se oblikujejo personalni sveti, ki so pristojni za oblikovanje mnenj o kandidatih, ocene sodniške službe in za druga opravila, ki se nanašajo na kadrovske zadeve sodnikov sodišča, če zakon tako določa.

Personalni svet okrožnega sodišča opravlja svoje naloge tudi za sodnike na okrajnih sodiščih z območja okrožnega sodišča.

31. člen

Personalni svet sestavljajo po položaju predsednik sodišča in določeno število članov, ki jih izvolijo sodniki izmed sebe.

Predsednika sodišča v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik.

32. člen

Predsednika personalnega sveta in njegovega namestnika izvolijo izmed sebe člani personalnega sveta z večino glasov s tajnim glasovanjem.

Personalni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.

33. člen

V personalne svete okrožnih sodišč izvolijo sodniki okrajnih in okrožnih sodišč, ki imajo skupaj več kot petdeset sodnikov, izmed sebe šest sodnikov, od tega tri okrajne, ki jih kandidirajo in volijo sodniki na okrajnih sodiščih, in tri okrožne, ki jih kandidirajo in volijo sodniki na okrožnem sodišču.

V personalne svete okrožnih sodišč izvolijo sodniki okrajnih in okrožnih sodišč, ki imajo manj kot petdeset sodnikov, izmed sebe štiri sodnike, od tega dva okrajna in dva okrožna sodnika.

Pri specializiranih sodiščih, ki imajo položaj okrožnih sodišč, so personalni sveti sestavljeni samo iz sodnikov specializiranega sodišča tega položaja in so sestavljeni iz predsednika sodišča in dveh članov, ki jih izvolijo sodniki izmed sebe.

V personalne svete višjih in vrhovnega sodišča izvolijo sodniki teh sodišč izmed sebe štiri sodnike.

Sodniki, ki so na delu na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, imajo pravico voliti člane personalnega sveta vrhovnega sodišča, ne morejo pa biti izvoljeni v personalni svet tega sodišča.

34. člen

Volitve članov personalnega sveta razpiše sodni svet najmanj tri mesece pred iztekom mandata članov personalnega sveta, ki so voljeni.

35. člen

Člani personalnih svetov se volijo za dobo štirih let na način in po postopku, ki ga ta zakon določa za volitve članov sodnega sveta izmed sodnikov.

5. poglavje: Sodna oblast, sodniki, sodišče

36. člen

Sodno oblast izvaja sodnik v skladu z zakonsko določeno pristojnostjo sodišča.

Sodnik opravlja sodniško funkcijo na sodišču, za katerega je kandidiral, in na sodniškem mestu, za katerega je bil izvoljen oziroma imenovan, če zakon ne določa drugače.

Pri opravljanju sodniške funkcije v zbornem sojenju imajo vsi v takšnem sojenju udeleženi sodniki enake pravice in enake dolžnosti. Zakon določa pravice procesnega vodstva sodnika, ki predseduje zbornemu sodišču (predsednik senata).

Pri opravljanju sodniške funkcije uporablja oseba ženskega spola naziv "sodnica", oseba moškega spola naziv "sodnik", skupaj s tem nazivom pa tudi ustrezen dodatek, ki kaže na njeno - njegovo sodniško mesto ali položaj.

37. člen

Sodišče je državni organ, pristojen za izvajanje sodne oblasti in za izvrševanje sodnih odločb.

Sodišče izvršuje sodne odločbe neposredno v zadevah in v primerih, ki jih določa zakon.

Sodišče izvršuje odločbe drugih državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, če zakon tako določa.

38. člen

Število sodniških mest na posameznem sodišču določi sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju predsednika sodišča.

39. člen

Pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo, pogoje za napredovanje sodnika, razloge prenehanja sodniške funkcije, razloge za razrešitev sodnika, pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz sodniške službe, ter postopke za njihovo uveljavljanje določa zakon.

6. poglavje: Sodniki na delu na vrhovnem sodišču

40. člen

Sodniki, ki so v skladu z zakonom dodeljeni na delo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti s poročanjem na sejah senatov vrhovnega sodišča ter z izdelavo sodnih odločb, pripravljajo na zahtevo predsednikov senatov vrhovnega sodišča zahtevnejša strokovna mnenja o posameznih pravnih vprašanjih, opravljajo po odredbi predsednika vrhovnega sodišča druga strokovno zahtevnejša dela, lahko pa tudi delo sekretarja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Sodniki iz prejšnjega odstavka ne morejo sodelovati pri odločanju o zadevah iz pristojnosti vrhovnega sodišča.

7. poglavje: Sodniki porotniki, porotniki

41. člen

Državljani sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti kot sodniki porotniki pri okrožnih sodiščih.

42. člen

Za sodnika porotnika je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil trideset let starosti, ki ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ki je zdravstveno ter osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti ter aktivno obvlada slovenski jezik.

43. člen

Mandat sodnikov porotnikov traja pet let in so lahko ponovno imenovani.

44. člen

Predsednik višjega sodišča imenuje in razrešuje sodnike porotnike pri okrožnih sodiščih s sodnega območja višjega sodišča.

Pred ponovnim imenovanjem kandidatov za sodnike porotnike predsednik višjega sodišča pridobi mnenje predsednika pristojnega okrožnega sodišča o njihovem dotedanjem opravljanju funkcije sodnika porotnika.

45. člen

Kandidate za sodnike porotnike okrožnih sodišč lahko predlagajo predstavniški organi občin z območja sodišča, pri katerem bodo sodniki porotniki, lahko pa tudi interesne organizacije, ki so kot društva ali združenja registrirana in delujejo na tem območju, razen političnih strank, ki neposredno ne morejo predlagati kandidatov.

Izmed predlaganih kandidatov imenuje predsednik višjega sodišča sodnike porotnike posameznega sodišča v sorazmerju s številom prebivalcev občine, ki je predlagala kandidate oziroma v sorazmerju s številom članov, ki jih imajo interesne organizacije.

Na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, imenuje predsednik višjega sodišča potrebno število sodnikov porotnikov, ki aktivno obvladajo italijanski oziroma madžarski jezik.

46. člen

Sodniki porotniki morajo biti imenovani pred potekom časa, za katerega so bili imenovani sodniki porotniki tekočega mandata.

Predsednik sodišča mora najkasneje pet mesecev pred potekom mandata pozvati predstavniške organe občin in druge pristojne predlagatelje, da predlagajo kandidate za imenovanje, in določiti rok, do katerega je dovoljeno vložiti predloge. Poziv se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Predsednik višjega sodišča upošteva tiste predloge, ki so prispeli k sodišču do izteka roka iz prejšnjega odstavka.

Kolikor do izteka roka iz drugega odstavka tega člena ni vloženih najmanj takšno število predlogov, kot je število mest sodnikov porotnikov, predsednik sodišča presodi, ali bo dodatno pozval pristojne predlagatelje k vložitvi predlogov, ali bo imenoval sodnike porotnike oziroma porotnike izmed oseb, ki so že doslej opravljale to funkcijo.

V primeru iz prejšnjega odstavka predsednik višjega sodišča ni dolžan upoštevati določbe drugega odstavka prejšnjega člena.

47. člen

Če imenovanje sodnikov porotnikov ni opravljeno do izteka mandata, ostanejo prejšnji sodniki porotniki na dolžnosti do imenovanja sodnikov porotnikov novega mandata.

48. člen

Pred nastopom dolžnosti sodnik porotnik pred predsednikom višjega sodišča, ki ga je imenoval, izreče naslednjo prisego: "Prisegam, da bom pri sojenju spoštoval-a pravni red in da bom odločal-a po svoji vesti.".

49. člen

Število sodnikov porotnikov pri posameznih sodiščih določi sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje.

50. člen

Sodnikom porotnikom gre za sodelovanje pri sojenju nagrada in povračilo stroškov po predpisih, ki jih na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, sprejme državni zbor.

51. člen

Sodnik porotnik se razreši, če sam tako želi ali če nevestno in neredno opravlja dolžnost sodnika porotnika.

Sodnik porotnik odgovarja za škodo, ki jo neposredno povzroči z nevestnim ali nerednim opravljanjem dolžnosti.

52. člen

Kadar zakon določa, da sodelujejo državljani pri izvajanju sodne oblasti kot porotniki, se glede njih uporabljajo določbe 42., ter 48. in 50. člena tega zakona.

8. poglavje: Strokovni sodelavci, sodni referenti, sodniški pripravniki, upravno tehnično in drugo sodno osebje

53. člen

Za opravljanje pravnega dela ima sodišče potrebno število višjih strokovnih sodelavcev in strokovnih sodelavcev, ki sprejemajo na zapisnik vloge ter izjave strank in pod vodstvom in po naročilu sodnika v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov in izdelujejo osnutke sodnih odločb.

Strokovni sodelavec iz prejšnjega odstavka je lahko, kdor izpolnjuje splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu, ima pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik in opravljen pravniški državni izpit.

Višje strokovne sodelavce imenuje predsednik sodišča izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka in imajo najmanj šest let delovnih izkušenj na pravnem področju.

54. člen

Za vodenje postopkov in prvo odločanje v zadevah zemljiške knjige, sodnega registra in denarnih izvršb imajo sodišča prve stopnje potrebno število sodnih referentov.

Sodni referenti opravljajo tudi druge zadeve v skladu z zakonom in sodnim redom.

Zoper odločitev, ki jo izda sodni referent, je vselej dovoljeno pravno sredstvo.

O pravnem sredstvu iz prejšnjega odstavka odloča sodnik istega sodišča.