Zakon o javnih cestah (ZJC)

1642. Zakon o javnih cestah (ZJC)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z o razglasitvi zakona o javnih cestah (ZJC)

Razglašam zakon o javnih cestah (ZJC), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 6. maja 1997.

001-22-40/97

Ljubljana, dne 14. maja 1997.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O JAVNIH CESTAH (ZJC)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen zakona)

(1)

Javne ceste so državne in občinske ceste.

(2)

Ta zakon določa status in kategorizacijo javnih cest, določa enotna pravila in strokovne podlage za graditev in vzdrževanje vseh javnih cest, zaradi zagotovitve čimbolj enakih pogojev za kakovosten in varen prevoz vsem uporabnikom cest na celotnem cestnem omrežju v državi, določa obvezno gospodarsko javno službo za zagotavljanje usposobljenosti teh cest za varen in neoviran promet ter ureja upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo državnih cest in prometa na njih.

2. člen

(pojem in status javnih cest)

(1)

Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet (v nadaljnjem besedilu: promet), ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih.

(2)

Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.

(3)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na javni cesti mogoče pridobiti služnost za napeljevanje vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovodov ter podobnih objektov in naprav javnega pomena, pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste.

(4)

Na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej, ki so določene za opravljanje dejavnosti namenjenih udeležencem v prometu (v nadaljnjem besedilu: spremljajoče dejavnosti), je mogoče za opravljanje takih dejavnosti pridobiti posebno pravico uporabe.

3. člen

(delitev in kategorizacija javnih cest)

(1)

Državne ceste so v lasti Republike Slovenije, občinske ceste pa v lasti občin.

(2)

Glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru se državne ceste kategorizirajo na avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda ter regionalne ceste I., II. in III. reda, občinske ceste pa na lokalne ceste in javne poti.

(3)

Lokalne ceste se v naseljih lahko razvrščajo v več podkategorij, ki se določijo v aktu iz četrtega odstavka tega člena.

(4)

Merila za kategorizacijo javnih cest določi Vlada Republike Slovenije.

(5)

Glede na potek v prostoru so javne ceste:

-

ceste v naselju;

-

ceste zunaj naselja.

(6)

Javne ceste so lahko namenjene uporabi vsem ali samo določenim vrstam prometa (ceste, rezervirane za promet motornih vozil, ceste, rezervirane za promet kolesarjev ali za druge vrste prometa).

(7)

Kategorizacija načrtovanih novih državnih cest, načrtovanih rekonstrukcij obstoječih državnih cest ter posledične spremembe kategorizacije državnih cest se na podlagi meril za kategorizacijo iz četrtega odstavka tega člena in predpisov o urejanju prostora določijo v prostorskem planu Republike Slovenije. Kategorizacija načrtovanih novih občinskih cest, načrtovanih rekonstrukcij obstoječih občinskih cest ter posledične spremembe kategorizacije občinskih cest se na podlagi meril za kategorizacijo iz četrtega odstavka tega člena in predpisov o urejanju prostora določijo v prostorskem planu občine.

(8)

Minister, pristojen za promet, predpiše način označevanja javnih cest in evidence o javnih cestah in objektih na njih, ki obsega način zbiranja in vodenja evidence, njeno vsebino in uporabo podatkov iz evidence.

4. člen

(kolesarska pot)

(1)

Kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo označena javna cesta, ki je namenjena izključno vožnji kolesarjev.

(2)

Ne glede na določbo drugega odstavka prejšnjega člena se državne kolesarske poti kategorizirajo na daljinske, glavne in regionalne kolesarske poti, občinske kolesarske poti pa kot javne poti za kolesarje.

5. člen

(stanje javnih cest)

(1)

Javne ceste morajo biti grajene in vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih pogojev za odvijanje prometa, na primer slabih vremenskih razmer, lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene.

(2)

Kadar zaradi prostorskih, okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov javne ceste ali njenega dela ni mogoče zgraditi z elementi, ki v celoti ustrezajo njenemu prometnemu pomenu in vrstam prometa, ki jim je namenjena, se lahko zgradi s slabšimi elementi, katerih vrednosti pa ne smejo biti nižje od še dopustnih za isto kategorijo javne ceste po predpisu iz prve alinee tretjega odstavka 6. člena tega zakona. Tako zgrajena javna cesta ali njen del mora biti opremljena s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa.

6. člen

(predpisi o graditvi in vzdrževanju javnih cest)

(1)

Javne ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, kot jih določajo ta zakon, predpisi, izdani na njegovi podlagi, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, ter predpisi o varnosti cestnega prometa.

(2)

Javne ceste se morajo projektirati in graditi tako, da je omogočeno normalno gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja.

(3)

Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve in ministrom, pristojnim za področje graditve objektov, izda:

-

predpis o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja;

-

predpis o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah;

-

predpis o načinu označevanja in zavarovanja del na javni cesti.

7. člen

(tehnični predpisi in tehnične specifikacije za javne ceste)

(1)

Minister, pristojen za promet, izdaja tehnične predpise za javne ceste, s katerimi podrobneje uredi posamezna vprašanja v zvezi s planiranjem, projektiranjem, graditvijo in vzdrževanjem javnih cest. Z njimi lahko določi obvezno uporabo standardov in tehničnih specifikacij za javne ceste.

(2)

Tehnična specifikacija za javne ceste je od standarda neodvisen dokument, ki določa tehnične zahteve (kakovost, dimenzije, varnost, označevanje, preskušanje idr.), ki jih morajo izpolnjevati postopek, izdelek ali storitev v zvezi s planiranjem, projektiranjem, graditvijo in vzdrževanjem javnih cest.

(3)

Tehnične specifikacije za javne ceste so javna listina. Pripravljajo jih tehnični odbori, ki jih imenuje minister, pristojen za promet. Pripravljajo se v skladu z njegovim navodilom in izdajajo z njegovim soglasjem; kadar se nanašajo na graditev javnih cest, pa tudi s soglasjem ministra, pristojnega za graditev. Izdaja tehničnih specifikacij za javne ceste se objavi v uradnem glasilu Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.

8. člen

(javna služba za javne ceste)

(1)

Vzdrževanje javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega:

-

vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v dobrem stanju, za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in njihovega varovalnega pasu ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje javnih cest) in

-

organiziranje vzdrževalnih del, ki se na javnih cestah opravljajo v mejah cestnega sveta in v daljših časovnih obdobjih zaradi izboljševanja in obnavljanja njihovih prometnih in varnostnih lastnosti (v nadaljnjem besedilu: obnavljanje javnih cest).

(2)

Minister, pristojen za promet, predpiše vrsto vzdrževalnih del na javnih cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest.

(3)

Način opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja državnih cest določi Vlada Republike Slovenije, rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja občinskih cest pa občina.

(4)

Obnovitvena dela na javnih cestah se oddajajo v izvedbo na podlagi javnega razpisa.

9. člen

(nujna vzdrževalna dela ob stavki)

(1)

Izvajalec rednega vzdrževanja javnih cest mora ob stavki svojih delavcev zagotoviti najmanj:

-

nadzor nad prevoznostjo in usposobljenostjo cest za varen promet z vsakodnevnimi pregledi cest;

-

zavarovanje nevarnih delov na cesti, če ugotovljenih pomanjkljivosti, ki ogrožajo promet na njej, izvajalec pregleda ne more takoj odpraviti;

-

izvedbo ukrepov za zavarovanje ceste, katerih opustitev bi lahko povzročila poškodbe ceste;

-

odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč na javnih cestah;

-

prevoznost cest v zimskem času najmanj v obsegu, ki omogoča odvijanje prometa ob uporabi zimske opreme;

-

zagotavljati tekoče podatke o stanju in prevoznosti cest.

(2)

Opravljanje del iz prejšnjega odstavka zagotovi izvajalec rednega vzdrževanja cest z nadzorom nad stanjem javnih cest in z organiziranjem stalne pripravljenosti ustrezno opremljenih vzdrževalnih skupin za izvedbo najnujnejših ukrepov zavarovanj cest in prometa na njih, opustitev katerih bi povzročilo poškodbe cest ali ogrozilo promet na njih.

(3)

Delavcu izvajalca rednega vzdrževanja javnih cest, ki odkloni opravljanje s sklepom izvajalca rednega vzdrževanja javnih cest naložena dela iz prvega odstavka tega člena, preneha delovno razmerje.

10. člen

(financiranje vzdrževanja javnih cest)

Sredstva za vzdrževanje državnih cest in za redno vzdrževanje lokalnih cest se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije in iz drugih virov, če je s tem ali posebnim zakonom tako določeno.

11. člen

(takse in povračila za uporabo javnih cest)

(1)

Za uporabo javnih cest se plačujejo naslednje takse in povračila: letno povračilo za uporabo javnih cest za motorna in priklopna vozila; cestna taksa za prevoze z motornimi in priklopnimi vozili; cestnina za uporabo določenih cest in objektov na njih; povračilo za izredne cestne prevoze; povračilo za čezmerno uporabo javnih cest; povračilo za uporabo prometnih površin zunaj vozišča javne ceste in za površine ob njej, ki so določene za opravljanje spremljajočih dejavnosti.

(2)

Višino, način vplačevanja in evidentiranje vplačil, oprostitve plačevanja, nadzor nad vplačevanjem in sankcioniranje neplačevanja taks in povračil iz prejšnjega odstavka predpiše Vlada Republike Slovenije.

(3)

Vlada Republike Slovenije lahko sama ali na predlog občine predpiše posebno povračilo za uporabo javne ceste in objektov na njej, ki poteka po območjih s statusom zavarovanega naravnega bogastva, in določi poseben režim njene uporabe in vzdrževanja. Če je za vzdrževanje ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški za njeno vzdrževanje.

12. člen

(koncesija za graditev javne ceste)

(1)

Domača in tuja pravna ali fizična oseba lahko pridobi koncesijo za graditev javne ceste in objektov na njej.

(2)

Pogoji za dodelitev koncesije za graditev državne ceste in objektov na njej se določijo z zakonom. Pogodbo o koncesiji sklene Vlada Republike Slovenije.

(3)

Pogodbo o koncesiji za graditev občinske ceste in objektov na njej sklene organ lokalne skupnosti v skladu s pogoji, ki jih za podelitev koncesije predpiše občina.

(4)

Če je s pogodbo o koncesiji za graditev javne ceste in objektov na njej določeno, da jo domača in tuja pravna ali fizična oseba za določen čas po njeni zgraditvi vodi in izkorišča, se v tej pogodbi uredita tudi vzdrževanje te ceste in izvajanje ukrepov za varstvo ceste in prometa na njej.

(5)

Pravice in obveznosti, ki jih določajo ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter predpisi občin glede vzdrževanja javnih cest in izvajanja ukrepov za varstvo javnih cest in prometa na njih, veljajo tudi za osebo iz prejšnjega odstavka pri vodenju in izkoriščanju javne ceste in objektov na njej, če to ni s tem zakonom, predpisom občine ali s pogodbo iz prejšnjega odstavka drugače določeno.

13. člen

(sestavni deli javne ceste)

(1)

Javno cesto sestavljajo:

-

cestno telo;

-

cestni objekti;

-

naprave za odvodnjavanje ceste;

-

brežine ceste;

-

cestni svet;

-

zračni prostor nad voziščem v višini 7 m;

-

prometne površine zunaj vozišča, kot so: počivališča, parkirišča, avtobusna postajališča in obračališča, prostori in objekti za tehtanje in nadzor prometa;

-

površine za pešce in kolesarje na cestišču ceste;

-

priključki na cesto v širini cestnega sveta;

-

prometna signalizacija in prometna oprema;

-

cestne naprave in druge ureditve, namenjene varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa na njej;

-

naprave za evidentiranje prometa.

(2)

Za sestavni del javne ceste se štejejo tudi zemljišča, objekti in naprave, ki jih je investitor v javno cesto pridobil ali zgradil za opravljanje rednega vzdrževanja ceste ali za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob cesti.

(3)

Javna cesta, kot jo določata prvi in drugi odstavek tega člena, mora biti vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti države za državno cesto in kot javno dobro v lasti občine za občinsko cesto. V zemljiško knjigo se vpišeta tudi služnost iz tretjega odstavka in posebna pravica uporabe površin iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona.

14. člen

(uporaba pojmov)

(1)

Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

cesta je vsaka tako zgrajena ali utrjena površina, da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi ali določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;

2.

javna cesta je tista prometna površina, ki jo je pristojni organ v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razglasil za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in ob pogojih, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;

3.

nekategorizirana cesta je vsaka prometna površina, ki ni kategorizirana kot javna cesta in na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te prometne površine (gozdne ceste, dovozne ceste in pristopi do objektov ter zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, avtobusne postaje, ceste v zasebni lasti in podobne);

4.

državna cesta je kategorizirana javna cesta, namenjena prometnemu povezovanju regij ter pomembnejših naselij v državi in z enakimi v sosednjih državah, prometnemu povezovanju pokrajin znotraj države ter prometnemu povezovanju pomembnejših naselij znotraj pokrajine. Če na taki cestni povezavi ni zgrajena obvozna cesta mimo naselja, je sestavni del državne ceste tudi njen del, ki poteka skozi naselje;

5.

avtocesta je državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih vozil in ki je sestavni del avtocestnih povezav s sosednjimi državami; njen sestavni del so tudi posebej zgrajeni priključki nanjo;

6.

hitra cesta je državna cesta, rezervirana za promet motornih vozil, ki s svojimi prometno-tehničnimi elementi omogoča hitro odvijanje daljinskega prometa med najpomembnejšimi središči regionalnega pomena; navezuje se na avtoceste v državi in na cestni sistem sosednjih držav; njen sestavni del so tudi posebej zgrajeni priključki nanjo;

7.

glavna cesta I. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju med pomembnejšimi središči regionalnega pomena; navezuje se na ceste enake ali višje kategorije v državi in na cestni sistem sosednjih držav; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;

8.

glavna cesta II. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju med središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;

9.

regionalna cesta I. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju pomembnejših središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni;

10.

regionalna cesta II. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije;

11.

regionalna cesta III. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč lokalnih skupnosti, za državo pomembnih turističnih (turistične ceste) in obmejnih območij ter mejnih prehodov z državnimi cestami enake ali višje kategorije, kadar po predpisanih merilih za kategorizacijo ne doseže višje kategorije;

12.

občinska cesta je kategorizirana javna cesta, namenjena povezovanju naselij v občini z naselji v sosednjih občinah ali povezuje naselja, dele naselja, naravne ter kulturne znamenitosti, posamezne objekte in podobno v občini;

13.

lokalna cesta je občinska cesta, ki povezuje naselja v občini z naselji v sosednjih občinah ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;

14.

javna pot je občinska cesta, ki ne izpolnjuje v predpisu iz prve alinee tretjega odstavka 6. člena tega zakona določenih minimalnih elementov za lokalno cesto ali pa je namenjena samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne in vaške ceste ali poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonjače in podobne);

15.

mednarodna cesta je državna cesta, ki je z mednarodnim aktom uvrščena v omrežje evropskih cest;

16.

obvozna cesta je cesta, s katero se nadomesti del državne ceste skozi naselje;

17.

cesta, določena za vse vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo uporabljati vsi udeleženci v prometu;

18.

cesta, rezervirana za motorna vozila, je javna cesta, po kateri smejo voziti samo tista motorna vozila, ki v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa lahko razvijejo določeno hitrost, in je označena s predpisano prometno signalizacijo;

19.

cesta, določena za posamezne vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo uporabljati samo tisti udeleženci v prometu, za katere prepoved uporabe ni označena s predpisano prometno signalizacijo;

20.

državna kolesarska pot je državna cesta, ki je namenjena samo prometu kolesarjev in je označena s predpisano prometno signalizacijo. Državna kolesarska pot se navezuje na omrežje evropskih kolesarskih poti (daljinska kolesarska pot), povezuje središča regionalnega pomena (glavna kolesarska pot) ali povezuje pomembnejša središča lokalnega pomena ter vodi do pomembnih turističnih območij ali središč ter do območij izjemnih naravnih znamenitosti (regionalna kolesarska pot);

21.

cestno telo je del javne ceste, ki ga sestavljata nasip in voziščna konstrukcija;

22.

cestni objekti so mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, predori, galerije, podporne in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi;

23.

cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, ločilni in robni pasovi, kolesarske steze in pločniki ter bankine in naprave za odvodnjavanje tik ob vozišču ali robnem pasu (segmentni jarki ali mulde, koritnice);

24.

vozišče je del cestišča, ki ga sestavljajo en ali več voznih pasov in posebni pasovi;

25.

brežina je naravno nastala ali zgrajena nagnjena površina zemljišča ob cestnem telesu;

26.

cestni svet je največ 2 m širok zemljiški pas, merjen od črte, ki jo sestavljajo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest in njihovih elementov določene končne točke prečnega profila cestnega telesa z napravami za odvodnjavanje in brežinami ceste oziroma pri avtocestah od varovalne ograje, ter zračni prostor nad voziščem v višini 7 m od najvišje točke vozišča;

27.

naprave za odvodnjavanje javne ceste so naprave za zbiranje, odvajanje in/ali preusmerjanje površinske in talne vode (odvodni jarki, koritnice, plitve in globoke drenaže, vtočni in revizijski jaški, prepusti, kanalizacija, vodnjaki, ponikalnice in podobno);

28.

polje preglednosti so zemljišča ob cestišču, določena s preglednim trikotnikom in pregledno bermo, katerih raba je omejena;

29.

pregledni trikotnik so zemljišča ob cestišču, katerih raba je omejena zaradi zagotavljanja predpisane preglednosti v nivojskih križanjih cest ali ceste z železniško progo;

30.

pregledna berma je razširjeni del cestnega telesa na notranji strani krivin za zagotovitev predpisane preglednosti, ki je potrebna zaradi stop pregledne razdalje;

31.

križanje je mesto, kjer se v istem ali različnem nivoju križa cesta z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom, kot so železnica, vodotok, žičnica in podobno;

32.

križišče je prometna površina, na kateri se križata dve ali več cest ali na kateri se združujeta dve ali več cest v širšo prometno površino (trg in podobno);

33.

priključek je del javne ceste, s katerim se javna cesta iste ali nižje kategorije, nekategorizirana cesta ali pristop do objekta ali zemljišča navezuje na to cesto;

34.

kolesarska steza je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločena kako drugače in je namenjena prometu koles in koles s pomožnim motorjem;

35.

pločnik je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločen kako drugače in je namenjen pešcem ali pešcem in prometu koles ter koles s pomožnim motorjem, če je na njem označen pas za kolesarje;

36.

avtobusna postajališča in obračališča so posebej zgrajene in označene prometne površine ob vozišču ceste, namenjene izključno javnemu prevozu potnikov;

37.

prostori in objekti za tehtanje in za nadzor prometa so objekti in naprave na mejnih prehodih in na ali ob javnih cestah v notranjosti države, ki so namenjeni nadzoru izrednih prevozov in zagotavljanju varnosti prometa (tehtnice, naprave za merjenje hitrosti vozil idr.);

38.

prometna signalizacija so sredstva in naprave, s katerimi se zagotavlja izvajanje prometnih pravil in varnosti prometa ter jo sestavljajo prometni znaki, turistična in druga obvestilna signalizacija ter druga sredstva in naprave za vodenje in zavarovanje prometa na cesti;

39.

prometna oprema so sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in za vodenje prometa (smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in varnostne ograje in podobno);

40.

cestne naprave in ureditve sestavljajo telekomunikacijske in električne naprave, vgrajene v cestno telo, ki so namenjene prometu, stacionarne naprave za nadzor in urejanje prometa ter naprave za nadzor nad stanjem vozišča, naprave za daljinsko obveščanje in opozarjanje, naprave in objekti za pobiranje cestnine, prezračevalne in varnostne naprave v predorih, naprave in ureditve za zaščito pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi za promet na javni cesti;

41.

nivo rednega vzdrževanja so predpisane enote mere za posamezna dela rednega vzdrževanja javne ceste in objektov na njej;

42.

varstvo javne ceste sestavljajo ukrepi, ki so potrebni zaradi zaščite ceste in varnosti njenih uporabnikov ter zaradi omejevanja dopustnih posegov v cesto in njen varovalni pas;

43.

sosed je lastnik ali uporabnik zemljišča in objektov ali naprav na njem vzdolž javne ceste;

44.

naselje skozi katero poteka javna cesta je prostor, na katerem so z ene ali obeh strani ceste vrste ali skupine stavb in so njegove meje določene s prometnimi znaki za označevanje naselij;

45.

varovalni pas je pas zemljišča ob javni cesti, v katerem je raba prostora omejena zaradi preprečitve škodljivih vplivov okolice na cesto in promet na njej in obratno;

46.

čezmerna uporaba javne ceste ali njenega dela je začasno ali trajno več kot 50-odstotni delež v vseh opravljenih prevozih blaga po njej, ki je posledica izvajanja investicijskih del ali narave proizvodne ali storitvene dejavnosti, v zvezi s katero se opravljajo prevozi (izkoriščanje kamnin, rudnin in podobno). Delež prevozov se ugotavlja v povprečnem dnevnem letnem prometu tovornih vozil z nosilnostjo več kot 10 t, ugotovljenim z najmanj štirikratnim štetjem prometa na izvorno-ciljni lokaciji čezmernega uporabnika ceste. Čezmerni uporabnik ceste je pravna ali fizična oseba, ki izvaja investicijska dela ali dejavnost iz predhodnega stavka.

(2)

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi o varnosti cestnega prometa.

15. člen

(uporaba nekategoriziranih cest)

(1)

Na prometnih površinah, ki niso kategorizirane kot javne ceste po tem zakonu (nekategorizirane ceste), je promet dovoljen le na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci teh prometnih površin.

(2)

Graditev, vzdrževanje in uporabo gozdnih cest ureja zakon o gozdovih.

II. UPRAVLJANJE DRŽAVNIH CEST

16. člen

(upravljavec državnih cest)

Upravljavec državnih cest je Republika Slovenija, kolikor za določene ceste zakon ne določa drugače.

17. člen

(kategorizacija državnih cest)

(1)

Državne ceste določi in kategorizira Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za promet. Hkrati s kategorizacijo državnih cest Vlada Republike Slovenije določi, kateri vrsti prometa so namenjene.

(2)

Novozgrajeni ali rekonstruirani del državne ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot državna cesta.

(3)

O spremembah kategorizacije državnih cest in nadomeščenih delov državnih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, odloča Vlada Republike Slovenije.

(4)

Vlada Republike Slovenije lahko javne ceste, ki se opustijo kot državne ceste, in nadomeščene dele državnih cest prenese med občinske ali nekategorizirane ceste.

(5)

Spremembe kategorizacije državnih cest ali nadomeščenih delov teh cest in prenose občinskih cest med državne ceste lahko predlagajo minister, pristojen za promet, in občine. Spremembe in prenosi se po medsebojnem usklajevanju interesov obeh predlagateljev in ob upoštevanju meril za kategorizacijo javnih cest opravijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja državnih cest za naslednje leto.

18. člen

(opustitev državne ceste)

(1)

Državna cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.

(2)

Opuščena državna cesta ali njen del se lahko usposobi za parkirišča, počivališča in za druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.

(3)

O opustitvi in ureditvi opuščene državne ceste ali njenega dela odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za promet.

19. člen

(Direkcija Republike Slovenije za ceste)

(1)

Strokovnotehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo državnih cest opravlja Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: Direkcija za ceste). Te obsegajo zlasti:

-

izdelavo strokovnih podlag za plane vzdrževanja in razvoja državnih cest in izdelavo osnutkov teh planov;

-

naloge rednega vzdrževanja državnih cest;

-

naloge nadzora nad stanjem državnih cest;

-

naloge nadzora nad prometno ureditvijo vseh državnih cest;

-

izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na državnih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa;

-

izvajanje postopkov podeljevanja koncesij in izbire koncesionarja za redno vzdrževanje državnih cest, če je tak način njegovega izvajanja določen s predpisom iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona;

-

naloge v zvezi z investicijami v državne ceste;

-

vodenje evidenc o državnih cestah, določenih s predpisom iz osmega odstavka 3. člena tega zakona;

-

štetje prometa na državnih cestah;

-

naloge v zvezi z organizacijo obveščanja javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih;

-

naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vodenje in izkoriščanje državnih cest in objektov na njih ter v zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika;

-

izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo državnih cest in za zavarovanje prometa na njih;

-

naloge v zvezi s pripravo strokovnih podlag za tehnične predpise o projektiranju, graditvi in vzdrževanju javnih cest;

-

priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za javne ceste;

-

sklepanje pogodb po pooblastilu ministra, pristojnega za promet;

-

druge naloge, določene z zakonom ali drugim predpisom.

(2)

Za redno vzdrževanje državnih cest lahko Direkcija za ceste organizira cestne baze kot režijske obrate.

(3)

Direkcija za ceste opravlja tudi strokovnotehnične, razvojne, organizacijske, upravne in druge naloge, določene s tem zakonom, ki se nanašajo na graditev, vzdrževanje in varstvo državnih kolesarskih poti.

20. člen

(posebna gospodarska družba za državne ceste)

(1)

Za organiziranje in vodenje gradnje ter vzdrževanja določenih državnih cest in upravljanje teh cest se lahko ustanovi posebno gospodarsko družbo pod pogoji in na način, kot to določi poseben zakon.

(2)

Gospodarska družba iz prejšnjega odstavka ima pri organiziranju in vodenju gradnje, vzdrževanja in varstva državnih cest, ki jih upravlja, enake pravice in obveznosti kot jih ima Direkcija za ceste glede teh nalog, če to ni z zakonom drugače določeno.

21. člen

(raziskovalna dejavnost)