Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih...

2931. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih

Na podlagi 27. člena zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/02) in prvega odstavka 41. člena, drugega in tretjega odstavka 78. člena, tretjega odstavka 85. člena in prvega odstavka 88. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih

I. UVODNI DOLOČBI

1. člen

(predmet urejanja)

(1)

Ta uredba ureja:

-

postopek sprejemanja in spreminjanja akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstev in organov v njihovi sestavi, vladnih služb in upravnih enot (v nadaljevanju: organi državne uprave),

-

skupna merila za notranjo organizacijo v organih državne uprave,

-

vsebino akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti,

-

razvrstitev uradniških delovnih mest ter pogoje za uradniška delovna mesta v organih državne uprave in upravah lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: organi javne uprave) in v pravosodnih organih,

-

uradniške nazive in delovne izkušnje, potrebne za pridobitev naziva, v organih javne uprave in v pravosodnih organih,

-

položaje v organih javne uprave, pogoje za položaje in nazive, v katerih se opravljajo naloge na položaju,

-

razvrstitev strokovno tehničnih delovnih mest v državnih organih in v organih lokalnih skupnosti.

(2)

Ta uredba ne velja za formacije Slovenske vojske in druga vprašanja organiziranosti vojske, razen za tista, ki so izrecno urejena s to uredbo.

2. člen

(akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest)

(1)

Določbe te uredbe o aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (v nadaljevanju: sistemizacija) se uporabljajo tudi za njegove spremembe in dopolnitve, če ta uredba ne določa drugače.

(2)

Sistemizacija mora biti v skladu z zakonom, s to uredbo in drugimi predpisi.

(3)

Sistemizacija mora biti v skladu z obsegom sredstev, ki so v finančnem načrtu predvidena za plače in druge osebne prejemke, ki jih plačuje delodajalec.

(4)

Sistemizacija mora biti v skladu s kadrovskim načrtom, tako da število sistemiziranih delovnih mest ni višje od števila delovnih mest, dovoljenih v kadrovskem načrtu. Število sistemiziranih delovnih mest po posameznih segmentih (kariernih oziroma tarifnih razredih) lahko odstopa od kadrovskega načrta tako:

-

da se sistemizira večje število pripravnikov,

-

da se sistemizira do 5 odstotkov več uradnikov v posameznem kariernem razredu, zaokroženo navzgor,

-

da se sistemizira do 5 odstotkov več strokovno-tehničnih uslužbencev v posameznem tarifnem razredu, zaokroženo navzgor.

(5)

Za skladnost sistemizacije z akti iz tega člena odgovarja predstojnik.

II. POSTOPEK SPREJEMANJA AKTA O NOTRANJI ORGANIZACIJI IN SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST V ORGANIH DRŽAVNE UPRAVE

3. člen

(postopek sprejemanja akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest za organe državne uprave)

(1)

Sistemizacija se za organe državne uprave sprejme po postopku, določenem z zakonom, ki ureja državno upravo, in zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev.

(2)

Sprejeta sistemizacija se posreduje Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), ki v skladu z zakonom izdaja soglasje k sistemizaciji. Sistemizaciji morajo biti priložena dokazila, da je bil pri sprejemanju sistemizacije spoštovan 26. člen zakona o javnih uslužbencih.

(3)

Pred izdajo soglasja vlada o sistemizaciji pridobi mnenje Kadrovske službe Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: kadrovska služba).

(4)

Vlada zavrne soglasje k sprejeti sistemizaciji v primeru, če sistemizacija ni skladna z akti iz drugega odstavka prejšnjega člena.

(5)

Vlada mora odločiti o soglasju najkasneje v 30 dneh po prejemu sistemizacije. Če vlada ne odloči o soglasju v roku iz tega odstavka, se šteje, da je soglasje dano.

4. člen

(postopek pri manjših spremembah sistemizacije)

(1)

Za manjše spremembe sistemizacije organa državne uprave soglasje vlade ni potrebno.

(2)

Manjše spremembe sistemizacije so spremembe oziroma dopolnitve sistemizacije organa državne uprave, ki se v obdobju treh mesecev ne nanašajo na več kot petdeset delovnih mest ter hkrati v obdobju koledarskega leta ne na več kot deset odstotkov delovnih mest v posameznem organu državne uprave glede na stanje 1. januarja tega leta, se šteje, da gre za manjše spremembe sistemizacije.

(3)

Pri spremembah posameznih elementov sistemizacije organa državne uprave, ki ne pomenijo povečanja potrebnih finančnih sredstev, gre za manjše spremembe sistemizacije ne glede na število delovnih mest, na katera se spremembe nanašajo.

(4)

Če se sprememba nanaša na spremembo teritorialne organizacije, ki vpliva na dostopnost upravnih storitev za uporabnike, ne gre za manjše spremembe sistemizacije.

(5)

Manjše spremembe sistemizacije se takoj po sprejemu posreduje kadrovski službi. Če kadrovska služba ali inšpekcija za sistem javnih uslužbencev ugotovi nepravilnosti v sprejeti sistemizaciji, predlaga predstojniku ustrezne spremembe. Če ta predlogov ne upošteva, lahko inšpekcija ali kadrovska služba o tem obvesti ministra, pristojnega za upravo, ta pa predlaga vladi, da naloži predstojniku odpravo nepravilnosti oziroma druge ustrezne ukrepe.

(6)

Če reprezentativni sindikat v organu v postopku usklajevanja sistemizacije oceni, da je sistemizacija v neskladju s predpisi, lahko o tem obvesti inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev ali kadrovsko službo in ji predlaga, da ukrepa v skladu s prejšnjim odstavkom.

5. člen

(veljavnost sistemizacije)

(1)

Sistemizacija in njene spremembe se objavijo na način, ki omogoča:

-

seznanitev s sprejetjem sistemizacije oziroma njenih sprememb in dopolnitev in

-

dostop do celotne njene vsebine vsem zaposlenim v organu, če zakon ne določa drugače.

(2)

Način seznanitve in dostopa uredi predstojnik s splošnim aktom, upoštevaje velikost organa, opremljenost s sredstvi informacijske tehnologije in lokacijske razmere, pri čemer mora zagotoviti, da je sistemizacija dostopna zaposlenim na vpogled kadarkoli med delovnim časom in na lokaciji posamezne organizacijske enote.

(3)

Sistemizacija, na katero je dano soglasje vlade, začne veljati z dnem, ki je v njej določen kot dan začetka veljavnosti, vendar ne pred objavo.

(4)

Manjše spremembe sistemizacije začnejo veljati z dnem, ki je določen kot dan začetka veljavnosti, vendar najprej sedmi dan po tem, ko je bila sprejeta sistemizacija posredovana kadrovski službi in ne pred objavo.

6. člen

(omejitve nadomestnih zaposlitev)

(1)

V skupnem kadrovskem načrtu se lahko za vse organe državne uprave oziroma za posamezne organe državne uprave določi, da morajo v določenem obdobju zmanjšati število zaposlitev oziroma obseg sredstev, potrebnih za plače in druge obveznosti delodajalca.

(2)

V primeru iz prejšnjega odstavka se lahko v skupnem kadrovskem načrtu določi ukrep kontrole nadomestnih zaposlitev. V tem primeru s prenehanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma s premestitvijo v drug organ ni mogoča nadomestna zaposlitev brez soglasja vlade. Če vlada zavrne nadomestno zaposlitev, je potrebno sistemizacijo uskladiti s kadrovskim načrtom v roku enega meseca.

(3)

Vlada lahko da soglasje k nadomestni zaposlitvi, če organ izkaže, da zaradi posebnosti izpraznjenega delovnega mesta z notranjimi rezervami (premestitvami, racionalizacijo dela, reorganizacijo) ne more zagotoviti izvajanja svojih rednih nalog.

(4)

Vlada mora o soglasju k nadomestni zaposlitvi odločiti najkasneje v 15 dneh po prejemu predloga. Če v tem roku vlada soglasja ne zavrne, ali ga zavrne po izteku tega roka, se šteje, da je soglasje dano.

III. NOTRANJA ORGANIZACIJA ORGANOV DRŽAVNE UPRAVE

III.A) Splošne določbe o notranji organizaciji

7. člen

(načela za določanje notranje organizacije organov državne uprave)

Notranja organizacija organov državne uprave mora biti prilagojena poslanstvu in nalogam organa ter poslovnim procesom, ki potekajo v organu. Zagotavljati mora:

-

strokovno, učinkovito, racionalno in usklajeno izvrševanje nalog,

-

učinkovit notranji nadzor nad opravljanjem nalog,

-

usmerjenost organa k uporabnikom njegovih storitev in

-

učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami.

8. člen

(vsebina notranje organizacije organov državne uprave)

Z notranjo organizacijo organov državne uprave se določijo:

-

notranje organizacijske enote, njihova delovna področja in njihova medsebojna razmerja,

-

način vodenja notranjih organizacijskih enot,

-

naloge, pooblastila in odgovornost vodij notranjih organizacijskih enot in

-

način sodelovanja z drugimi organi in institucijami.

9. člen

(vrste notranjih organizacijskih enot)

(1)

Notranje organizacijske enote v organih državne uprave so:

-

kabinet,

-

direktorat,

-

sekretariat,

-

urad,

-

sektor,

-

oddelek,

-

center,

-

služba,

-

glavna pisarna,

-

območna enota,

-

izpostava,

-

referat,

-

krajevni urad,

-

diplomatsko predstavništvo in

-

konzulat.

(2)

Območni enoti ter izpostavi se lahko v skladu z zakonom ali s to uredbo določi tudi drugačno poimenovanje.

III.B) Notranja organizacija ministrstva

10. člen

(kabinet)

(1)

Kabinet se oblikuje za opravljanje strokovnih, svetovalnih, organizacijskih, koordinativnih in administrativno-tehničnih nalog, vezanih na funkcije predsednika vlade, ministrov in generalnega sekretarja vlade.

(2)

V kabinetu se lahko sistemizirajo tako delovna mesta, na katerih se lahko sklene delovno razmerje za določen, kot tudi delovna mesta, na katerih se lahko sklene delovno razmerje za nedoločen čas.

(3)

Za delo kabineta je vodja kabineta odgovoren funkcionarju, za katerega opravlja kabinet naloge iz prvega odstavka tega člena.

11. člen

(določitev števila delovnih mest v kabinetih za čas trajanja funkcije vlade)

(1)

Število delovnih mest za določen čas v posameznih kabinetih se določi s posebnim sklepom vlade v skladu s to uredbo.

(2)

Pri določitvi števila delovnih mest v posameznem kabinetu se upošteva skupno število zaposlenih v ministrstvu.

12. člen

(direktorat)

Direktorat se oblikuje za izvajanje upravnih nalog na zaokroženem delovnem področju v ministrstvu.

13. člen

(področja, za katera se ustanovijo direktorati)

V ministrstvih se ustanovijo naslednji direktorati:

-

v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve:

Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela

Direktorat za trg dela in zaposlovanje

Direktorat za socialne zadeve

Direktorat za družino

-

v Ministrstvu za finance:

Direktorat za finančni sistem

Direktorat za zakladništvo

Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov

Direktorat za proračun in javno računovodstvo

-

v Ministrstvu za gospodarstvo:

Direktorat za razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti

Direktorat za ekonomske odnose s tujino

Direktorat za notranji trg

-

v Ministrstvu za informacijsko družbo:

Direktorat za aplikacije v informacijski družbi

Direktorat za informacijsko infrastrukturo

-

v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:

Direktorat za kmetijstvo

Direktorat za varno hrano

Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo

-

v Ministrstvu za kulturo:

Direktorat za kulturno dediščino

Direktorat za umetnost

Direktorat za medije

-

v Ministrstvu za notranje zadeve:

Direktorat za javno upravo in sistem plač v javnem sektorju

Direktorat za lokalno samoupravo

Direktorat za policijo in druge varnostne naloge

Direktorat za upravne notranje zadeve

-

v Ministrstvu za obrambo:

Direktorat za logistiko

Direktorat za obrambne zadeve

Direktorat za obrambno politiko

-

v Ministrstvu za okolje prostor in energijo:

Direktorat za okolje

Direktorat za prostor

Direktorat za energijo

-

v Ministrstvu za pravosodje:

Direktorat za pravosodno upravo

Direktorat za zakonodajo s področja pravosodja

Direktorat za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč

-

v Ministrstvu za promet:

Direktorat za ceste in cestni promet

Direktorat za letalstvo

Direktorat za pomorstvo in železnice

-

v Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport:

Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo

Direktorat za srednje in višje šolstvo

Direktorat za znanost in visoko šolstvo

Direktorat za šport

-

v Ministrstvu za zdravje:

Direktorat za javno zdravje, varnost živil, prehrano in zdravstveno ekologijo

Direktorat za zdravstveno varstvo

-

v Ministrstvu za zunanje zadeve:

Direktorat za evropske zadeve in politično bilateralo

Direktorat za načrtovanje politik in politično multilateralo

Direktorat za mednarodno pravo in zaščito interesov

14. člen

(notranja organizacija direktorata – urad, sektor in oddelek)

(1)

V direktoratu se lahko za izvajanje nalog na delu delovnega področja oziroma za izvajanje posameznih funkcij oblikuje sektor, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest.

(2)

V sektorju se lahko za izvajanje nalog na ožjem delu delovnega področja oziroma posameznih funkcij oblikuje oddelek, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest, v sektorju pa najmanj 10 delovnih mest.

(3)

V direktoratu, ki ima več kot 80 sistemiziranih delovnih mest, se lahko oblikuje urad, če je za področje sistemizirano najmanj 30 delovnih mest.

15. člen

(sekretariat)

(1)

Sekretariat se oblikuje v ministrstvu za opravljanje spremljajočih, metodoloških, strokovno tehničnih in drugih podobnih nalog.

(2)

Sekretariat opravlja naloge iz prejšnjega odstavka na področju organizacije ministrstva, stikov z javnostmi, protokolarnih zadev, finančnega in materialnega poslovanja, strateškega načrtovanja in programiranja dela, upravljanja s kadrovskimi viri, upravljanja odnosov z uporabniki, poslovanja z dokumentarnim gradivom, upravljanja kakovosti, informatike in pravnih zadev.

(3)

Če se naloge na področju stikov z javnostmi in protokolarnih zadev ne opravljajo v sekretariatu, se njihovo opravljanje organizira v posebni službi, ki je neposredno odgovorna ministru, v primeru majhnega obsega nalog (manj kot trije zaposleni) pa v kabinetu.

(4)

Sekretariat oziroma služba iz tretjega odstavka tega člena lahko v skladu z zakonom opravlja naloge iz tega člena tudi za organ v sestavi ministrstva.

(5)

Ne glede na določbe tega člena se podporne službe za potrebe Ministrstva za obrambo opravljajo v direktoratu za logistiko, strateško načrtovanje in programiranje dela v direktoratu za obrambno politiko ter informatika v direktoratu za obrambne zadeve.

16. člen

(organiziranje koordinacije evropskih zadev)