Zakon o nadzoru državne meje (ZNDM-1)

4359. Zakon o nadzoru državne meje (ZNDM-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o nadzoru državne meje (ZNDM-1)

Razglašam zakon o nadzoru državne meje (ZNDM-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. septembra 2002.

001-22-111/02

Ljubljana, dne 7. oktobra 2002.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O NADZORU DRŽAVNE MEJE (ZNDM-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon določa organizacijo in način izvajanja nadzora državne meje, izvajanje policijskih ukrepov v notranjosti in mednarodno policijsko sodelovanje.

Za nadzor državne meje po tem zakonu se štejejo ukrepi za varovanje državne meje in mejna kontrola.

Za policijske ukrepe v notranjosti po tem zakonu se štejejo ukrepi za preprečevanje oziroma odkrivanje ilegalnega bivanja in prekomejne kriminalitete.

Mednarodno policijsko sodelovanje obsega dejavnost tujih policijskih organov na državnem ozemlju Republike Slovenije oziroma organov Republike Slovenije na tujem državnem ozemlju, sodelovanje s tujimi varnostnimi organi in izmenjavo uradnikov za zveze.

Izvajanje nadzora državne meje po tem zakonu ne posega v izvajanje pooblastil, ki jih imajo v skladu z veljavno zakonodajo drugi državni organi.

2. člen

(namen nadzora državne meje)

Nadzor državne meje se opravlja z namenom, da se:

-

zavaruje življenje in zdravje ljudi;

-

preprečujejo in odkrivajo kazniva dejanja in prekrški ter odkrivajo in prijemajo njihovi storilci;

-

preprečujejo nedovoljene migracije;

-

zagotavlja varnost ljudi, premoženja in okolja na ozemlju Republike Slovenije;

-

preprečujejo in odkrivajo druge nevarnosti za javno varnost in red.

3. člen

(pomen posameznih izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

Mejna črta razmejuje območje Republike Slovenije od območij sosednjih držav.

2.

Državna meja po tem zakonu so kopenska in morska meja ter letališča in pristanišča, preko katerih poteka mednarodni promet.

3.

Mejni prehod je kraj, na katerem lahko v času obratovanja mejo prehaja določen krog oseb.

4.

Mejna kontrola je kontrola, ki se izvaja izključno ob nameravanem ali neposredno po izvedenem prestopu državne meje.

5.

Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma je konvencija z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami Gospodarske unije Beneluxa, Zvezne republike Nemčije in Republike Francije o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah.

6.

Država pogodbenica po tem zakonu je vsaka država, za katero veljajo določila konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma.

7.

Zunanja meja je po uveljavitvi konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji državna meja Republike Slovenije z državo, ki ni država pogodbenica in letališča in pristanišča, preko katerih poteka mednarodni promet, kolikor niso notranja meja.

8.

Notranja meja je po uveljavitvi konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji skupna državna meja Republike Slovenije z državo pogodbenico kot tudi letališča ter pristanišča, preko katerih se odvija neposredni trajektni promet izključno z ozemlja in na ozemlja držav pogodbenic.

9.

Za notranji let se po uveljavitvi konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji šteje neposredni let, med državami, za katere veljajo določbe konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma.

10.

Za notranjo plovbo se po uveljavitvi konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji štejejo neposredne redne trajektne in potniške plovbe med državami, za katere veljajo določbe konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma.

11.

Mednarodni običaji so pravila splošne prakse in splošno sprejeta pravila, ki se nanašajo na vsebino in zadeve, urejene s tem zakonom.

II. ORGAN, KI OPRAVLJA NADZOR DRŽAVNE MEJE IN POOBLASTILA

4. člen

(organ, ki opravlja nadzor državne meje)

Za izvajanje nadzora državne meje je pristojna policija.

Če to dopuščajo varnostne razmere, lahko Vlada Republike Slovenije iz razlogov ekonomičnosti z uredbo določi, na katerih mejnih prehodih lahko mejno kontrolo opravlja carina.

5. člen

(pooblastila)

Za izvajanje nalog nadzora državne meje imajo policisti pooblastila, ki jih predpisuje ta zakon in pooblastila, ki jih predpisujejo drugi zakoni.

Če naloge nadzora državne meje, izvaja drug državni organ, imajo delavci tega državnega organa poleg svojih pooblastil tudi pooblastila policistov, potrebna za izvajanje nalog, določenih z uredbo iz drugega odstavka prejšnjega člena.

Če s tem ali drugim predpisom ni določeno drugače, morajo policisti in drugi delavci, kadar izvajajo naloge po tem zakonu, upoštevati mednarodne običaje.

6. člen

(ukrepi za preprečevanje nevarnosti)

Policija lahko za izvajanje nadzora državne meje, če ta ali drugi zakoni posebej ne urejajo posebnih pooblastil, sprejema in izvaja tudi druge nujne ukrepe za preprečevanje nevarnosti, ki v konkretnem primeru pomenijo neposredno ogrožanje javne varnosti in reda, še zlasti življenja in zdravja ljudi ter premoženja.

7. člen

(načelo sorazmernosti)

Policija mora pri izvajanju nalog nadzora državne meje uporabiti tisto izmed pooblastil, ki posameznika ali skupnost najmanj prizadene, vendar še vedno zagotavlja dosego zakonitega cilja.

Izvrševanje pooblastil ne sme povzročiti škode, ki bi bila v očitnem nesorazmerju z njihovim namenom in zastavljenimi cilji njihove uporabe.

Posamezno pooblastilo se sme uporabljati le, dokler ni dosežen cilj, zaradi katerega je bilo uporabljeno, ali do trenutka, ko se izkaže, da se s tem pooblastilom cilja ne da doseči.

8. člen

(omogočanje nadzora državne meje)

Policija sme postaviti table z opozorilnimi napisi in drugo signalizacijo ali namestiti in uporabljati tehnična sredstva za izvajanje nadzora državne meje ali postaviti ovire, s katerimi se preprečuje nedovoljeno prehajanje državne meje. Za vzdrževanje tabel in druge signalizacije po tem členu je zadolžena policija.

Policisti lahko, če je to potrebno za uspešno izvedbo nalog po tem zakonu, vstopajo na in vozijo po zemljiščih ne glede na lastništvo.

Lastniki in posestniki zemljišč morajo pustiti prosto pot za nemoteno izvajanje nalog nadzora državne meje.

9. člen

(uporaba vozil in plovil)

Za izvajanje nalog nadzora državne meje smejo policisti, ne glede na določbe drugih predpisov, uporabljati vse vrste vozil, vodna plovila in zrakoplove v širšem območju ob državni meji, na drugih območjih pa le, če je to potrebno, da se pride do takšnega območja.

III. MEJNA ČRTA

10. člen

(označitev mejne črte)

Vlada Republike Slovenije na predlog posameznih ministrstev imenuje člane delegacij v meddržavnih komisijah za označevanje in vzdrževanje državnih meja, ustanovljenih na podlagi obstoječih mednarodnih pogodb. Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, z ostalimi pristojnimi ministrstvi koordinira izvajanje nalog, povezanih z označevanjem mejne črte ter razmejitvijo.

Strokovno – tehnična opravila v zvezi z označevanjem mejne črte opravlja upravni organ, pristojen za geodetske zadeve.

Ob cestah, ki vodijo proti mejni črti, ter na letališčih in pristaniščih, preko katerih poteka mednarodni promet, se s tablami na primeren način opozori na članstvo Republike Slovenije, in po potrebi sosednjih držav, v Evropski uniji.

Če potek mejne črte ni dovolj razpoznaven, je potrebno bližino mejne črte na cestnih in drugih komunikacijah označiti s posebnimi opozorilnimi tablami, zapornicami ali z drugo primerno signalizacijo, ki opozarja na neposredno bližino mejne črte.

Na opozorilne table in drugo signalizacijo je prepovedano pritrjevati ali namestiti karkoli, prepovedana pa so tudi druga ravnanja, s katerimi bi se zakrivala vidnost teh tabel ali druge signalizacije.

Oznake iz prvega odstavka 8. člena tega zakona se vpišejo v evidenco državne meje, ki jo vodi upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. Vpis ali spremembo vpisa oznak iz prvega odstavka 8. člena tega zakona izvede upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, na predlog policije.

Lastniki in upravitelji cest, poti in drugih zemljišč morajo brezplačno dovoliti prehod in so dolžni brezplačno omogočiti postavitev mejnih oznak, opozorilnih tabel in druge signalizacije.

Minister, pristojen za notranje zadeve, s pravilnikom podrobneje uredi izvajanje tretjega in četrtega odstavka tega člena.

11. člen

(vidnost mejne črte in prepoved dejavnosti ob mejni črti)

Če mora biti mejna črta na podlagi mednarodne pogodbe prosta drevja, grmičevja in drugega rastlinja, ki zmanjšuje vidnost mejnih oznak ali poteka mejne črte, in mednarodna pogodba ne določa drugače, je za zagotovitev vidnosti pristojen upravni organ, pristojen za geodetske zadeve.

Minister, pristojen za notranje zadeve, lahko iz razlogov javnega reda z odredbo prepove plovbo, lov, ribolov, lete letal in drugih naprav za letenje, gibanje ali zadrževanje oseb ob mejni črti. Prepoved traja, dokler trajajo razlogi javnega reda.

Zaradi vidnosti mejne črte lahko minister, pristojen za notranje zadeve, z odločbo prepove sajenje in setev določenih vrst drevja in drugih rastlin ob mejni črti. O pritožbi na drugi stopnji odloča Vlada Republike Slovenije.

Prizadeti po drugem odstavku tega člena nimajo pravice do odškodnine zaradi izvajanja potrebnih ukrepov po tem členu.

12. člen

(urejanje prostora ob mejni črti)

Kadar se s prostorskim aktom občine ureja tudi območje, ki sega 50 metrov od mejne črte, pri pripravi in sprejemanju prostorskega akta v skladu z zakonom, ki ureja urejanje prostora, v delu, ki se nanaša na 50-metrski pas, kot udeleženec sodeluje tudi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

13. člen

(mejni incident)

V primerih, ko policija ugotovi ravnanje tujih državnih organov na ozemlju Republike Slovenije, ki ni dovoljeno z mednarodnimi pogodbami ali s predpisi Republike Slovenije, oziroma nedovoljeno poseganje v okolje in prostor ob mejni črti Republike Slovenije, ki ga izvršijo državni organi ali druge osebe tujih držav, o tem obvesti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

Minister, pristojen za notranje zadeve, s pravilnikom podrobneje uredi izvajanje tega člena.

IV. PRESTOP DRŽAVNE MEJE IN MEJNI PREHOD

14. člen

(prestop državne meje)

Prestop državne meje je vsako človekovo gibanje preko državne meje.

Državno mejo, po uveljavitvi konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma pa državno mejo, ki ni notranja meja, se sme prestopiti samo na za to določenih mejnih prehodih, v skladu z namembnostjo mejnih prehodov, v času, ki je za to določen in v obsegu, kot je določen.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se sme v primeru višje sile ali če je z mednarodno pogodbo drugače določeno, državna meja prestopiti kjerkoli in kadarkoli. Tisti, ki državno mejo prestopi zaradi višje sile, mora takoj, ko je to mogoče, o tem obvestiti policijo.

15. člen

(prestop notranje meje)

Notranje meje se lahko prestopajo brez mejne kontrole kadarkoli in na kateremkoli mestu.

Če je potrebno zaradi zagotavljanja javnega reda ali nacionalne varnosti, lahko minister, pristojen za notranje zadeve, z odredbo določi, da se določeni deli notranje meje, za določen čas smejo prestopati le na za to določenih začasnih mejnih prehodih in da se izvaja mejna kontrola. Odredba se objavi v sredstvih javnega obveščanja.

Minister, pristojen za notranje zadeve, s pravilnikom podrobneje uredi izvajanje drugega odstavka tega člena.