Nalaganje dokumenta...
Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 61-3295/2007, stran 8501 DATUM OBJAVE: 11.7.2007
RS 61-3295/2007
3295. Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z o razglasitvi Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP)
Razglašam Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. junija 2007.
Št. 001-22-84/07
Ljubljana, dne 2. julija 2007
dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZVZelP)
O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZVZelP)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1)
Ta zakon določa pogoje za zagotovitev varnega in urejenega železniškega prometa, odgovornosti in pristojnosti udeležencev pri zagotavljanju varnosti železniškega prometa, razvoj skupnih varnostnih ciljev in skupnih varnostnih metod, skupna načela pri upravljanju, vodenju in nadzorovanju varnosti železniškega prometa na območju prog v Republiki Sloveniji, ter pogoje za varen železniški promet na industrijskih tirih in progah drugih železnic.
(2)
Ta zakon določa pogoje za zagotovitev, izboljšanje in razvoj interoperabilnega vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne in visoke hitrosti na območju Republike Slovenije, za izboljšanje in razvoj mednarodnih železniških prevoznih storitev na skupnem trgu EU in s tretjimi državami, za oblikovanje skupnega trga opreme in storitev namenjenih gradnji, nadgradnji, vzdrževanju in obratovanju železniškega sistema.
(3)
Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv:
-
Direktive Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (UL L št. 235 z dne 17. 9. 1996, str. 6), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/32/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 1. junija 2007, o spremembi priloge VI. k Direktivi Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/16/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L št. 141 z dne 1. 6. 2007, str. 63), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 96/48/ES);
-
Direktive 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L št. 110 z dne 20. 4. 2001, str. 1), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/32/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 1. junija 2007, o spremembi priloge VI. k Direktivi Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/16/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L št. 141 z dne 1. 6. 2007, str. 63), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/16/ES);
-
Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES) razen v delu, ki se nanaša na organe in njihove pristojnosti na področju varnosti železniškega prometa in prostega dostopa do železniške infrastrukture, kar določa zakon, ki ureja železniški promet.
2. člen
(železniški sistem)
(1)
Železniški sistem v Republiki Sloveniji predstavlja celoto stabilnih objektov, naprav in tirnih vozil, ki služijo izvajanju železniškega prometa, upravljanje železniškega sistema kot celote, ter pravila in postopke izvajanja in nadzora železniškega prometa.
(2)
Železniški sistem se deli na strukturne in operativne podsisteme.
(3)
Strukturni podsistemi so:
a)
Infrastruktura – spodnji in zgornji ustroj proge
Podsistem zajema objekte in naprave spodnjega in zgornjega ustroja prog, ki omogočajo varno vožnjo železniških vozil z vidika ustrezne nosilnosti in zagotovitve potrebnega prostora, vključno z zaščitnimi napravami in objekti, ki so potrebni za vstop, izstop ali prestop potnikov na postajah.
Stabilni objekti in naprave zgornjega in spodnjega ustroja prog so tiri, kretnice, inženirski objekti (mostovi, predori ipd.), postajne naprave (peroni, dostopne poti, naprave, ki zagotavljajo funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo železniških storitev brez komunikacijskih ovir ipd.) ter potrebna varnostna in zaščitna oprema.
b)
Energija – naprave električne vleke
Podsistem zajema električne naprave, ki so potrebne za oskrbo vlakov z električno energijo iz visokonapetostnega (enofaznega ali trifaznega) omrežja.
Električne naprave so električne napajalne postaje, stikala, vozno omrežje, povratni vod in odjemnik toka.
c)
Nadzor, vodenje in signalizacija – vodenje vlakov
Podsistem sestavljajo oprema in funkcije, ki omogočajo varen in predvidljiv promet vlakov z namenom izvajanja želenih železniških prometnih storitev.
Oprema tega podsistema obsega signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, ki so potrebne za varnost, nadzor in vodenje prometa vlakov.
č)
Vodenje in upravljanje prometa
Podsistem sestavljajo postopki in pripadajoča oprema, ki zagotavljajo usklajeno obratovanje različnih strukturnih podsistemov v normalnih in izrednih pogojih. Nanašajo se predvsem na:
-
upravljanje in spremljanje vlakov,
-
zdravstvene in strokovne kvalifikacije izvršilnega osebja,
-
strokovno usposobljenost, ki se zahteva za opravljanje čezmejnih storitev v železniškem prometu,
-
vodenje, upravljanje in načrtovanje prometa.
d)
Vozni park – tirna vozila
Podsistem sestavljajo ogrodje vozila, sistem za upravljanje in zavarovanje vlaka s pripadajočo opremo, prenosni mehanizmi in naprave za pretvarjanje energije, zavorne naprave, naprave za spenjanje vagonov, tekalni mehanizem (podstavni vozički, osi ipd.) in vzmetenje, vrata, vmesniki človek/stroj (vlakovno osebje in potniki), pasivne in aktivne varnostne naprave in pripomočki, ki so potrebni za zdravje potnikov in vlakovnega osebja, vključno z upoštevanjem potreb funkcionalno oviranih oseb.
(4)
Operativni podsistemi so:
a)
Vzdrževanje – nega vlakov
V podsistem spadajo postopki in pripadajoča oprema, logistični centri za vzdrževanje in skladišča z rezervnimi deli, ki omogočajo obvezna popravila in preventivno vzdrževanje za zagotavljanje interoperabilnosti in učinkovitosti železniškega sistema.
Sem sodijo predvsem aktivnosti, povezane z zunanjim in notranjim pranjem vozil, oskrba toaletnih prostorov in oskrba vozil z vodo in peskom.
b)
Telematske aplikacije za potniški in tovorni promet
V telematske aplikacije spadajo:
-
aplikacije za potniški promet, ki potnikom dajejo informacije pred in med vožnjo, sistemi za rezervacije in prodajo vozovnic, sistemi za upravljanje prtljage in za povezavo med železniškim in drugimi načini prevoza;
-
aplikacije za tovorni promet, ki omogočajo spremljanje tovora in vlakov v realnem času, aplikacije na ranžirnih postajah, aplikacije za rezervacije, plačila in fakturiranje, upravljanje povezav z drugimi načini prevoza in aplikacije za izdelavo elektronskih spremnih dokumentov.
3. člen
(železniška proga)
(1)
Sestavni deli železniške proge so:
-
spodnji in zgornji ustroj proge;
-
signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave;
-
stavbe in prostori za vodenje in urejanje prometa;
-
stabilne naprave električne vleke;
-
progovni pas.
(2)
Proge se glede na pomen za železniški promet oziroma glede na povezovalno vlogo v prostoru in glede na gospodarski pomen delijo na glavne in regionalne.
(3)
Vlada Republike Slovenije na predlog ministra oziroma ministrice, pristojne za promet (v nadaljnjem besedilu: minister), določi kategorizacijo prog.
4. člen
(vseevropski železniški sistem)
(1)
Vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti je kot del vseevropskega prometnega omrežja določen v Prilogi I Direktive 2001/16/ES, vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti pa je kot del vseevropskega prometnega omrežja določen v Prilogi I Direktive 96/48/ES.
(2)
Na območju Republike Slovenije del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti obsega železniške podsisteme na omrežju glavnih prog in tirna vozila predvidena za mednarodni promet.
(3)
Za projektiranje, gradnjo, vzdrževanje in obratovanje vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in neposredno določila prilog Direktive 96/48/ES ter izdane tehnične specifikacije interoperabilnosti za visoke hitrosti.
5. člen
(pomen izrazov)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
"avtostop naprave" so naprave, ki samodejno nadzorujejo in uravnavajo varno vožnjo vlaka v skladu s predpisi;
2.
"evropska specifikacija" pomeni skupno tehnično specifikacijo, evropsko tehnično soglasje ali nacionalni standard, ki uvaja evropski standard, kot je določeno v 8. do 12. točki 1. člena Direktive 93/38/EGS;
3.
"incident" pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki je povezan z železniškim prometom in ki bi lahko vplival na njegovo varnost;
4.
"industrijski tir" je tir, ki se uporablja za prevoz blaga in oseb ali druge potrebe lastnika tega tira in ni sestavni del javne železniške infrastrukture;
5.
"investicijska vzdrževalna dela" so dela, ki se izvajajo na daljša časovna obdobja in obsegajo izvedbo popravil ali večjih obnovitvenih del na podsistemu ali delu podsistema, s katerimi se ne spreminja celotno delovanje podsistema ali njegova namembnost;
6.
"izvršilni železniški delavci" so osebe, ki neposredno sodelujejo v železniškem prometu oziroma opravljajo dela, povezana z varnostjo in urejenostjo železniškega prometa;
7.
"lokomotive" so vlečna vozila, namenjena za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo;
8.
"mejna nakladalna masa" je masa, do katere se glede na deklaracijo proizvajalca lahko obremeni posamezno železniško vozilo;
9.
"motorniki in motorne garniture" so vlečna vozila, namenjena za prevoz potnikov in njihove prtljage ter majhnih pošiljk ali samostojno vožnjo;
10.
"motorna vozila za posebne namene" so tirna vozila in stroji vseh vrst z lastnim pogonom (vključno s priključenimi vozili), namenjena za posebne namene (npr. za gradnjo in vzdrževanje železniških podsistemov ter odpravljanje posledic nesreč);
11.
"nacionalni varnostni predpisi" so predpisi, izdani v Republiki Sloveniji, ki urejajo varnost železniškega prometa in se uporabljajo za več kakor enega prevoznika, ne glede na organ, ki jih je izdal;
12.
"največja dovoljena progovna hitrost" je tista predpisana največja hitrost na progi ali odsekih proge, ki se določi glede na geometrijske elemente proge, tehnično stanje proge, njeno opremljenost in tehnične značilnosti vlaka;
13.
"največja hitrost vlaka" je hitrost, predpisana z voznim redom za posamezni vlak;
14.
"nesreča" pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo vozna sredstva med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in druge;
15.
"obratovalno dovoljenje" je odločba, s katero varnostni organ dovoli vključitev podsistema v obratovanje;
16.
"preiskovalni organ" je stalni organ za preiskavo nesreč in incidentov z vsaj enim preiskovalcem, ki je ob nesreči ali incidentu usposobljen in pristojen opravljati funkcijo glavnega preiskovalca skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja železniški promet;
17.
"posebni primer" pomeni katerikoli del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti za katerega so v TSI potrebni začasni ali trajni ukrepi, zaradi geografskih, topografskih ali urbanističnih omejitev ali takih, ki vplivajo na združljivost z obstoječim sistemom. Vključuje lahko zlasti železniške proge in omrežja, ki so ločena od omrežja skupnosti, nakladalni profil, tirno širino ali razdaljo med tiri in tirna vozila namenjena izključno lokalni, regionalni ali muzejski uporabi ter tirna vozila, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države pod pogojem, da ne prečkajo meje med dvema državama članicama;
18.
"prevoznik" je gospodarska družba, katere glavna dejavnost je opravljanje oziroma zagotavljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ima za zagotavljanje omenjenih storitev licenco ter zagotavlja vleko vlakov, ali gospodarska družba, ki opravlja vleko vlakov in ima za zagotavljanje te storitve licenco;
19.
"proga druge železnice" je proga, na kateri se opravlja prevoz samo za potrebe posamezne gospodarske družbe, ki v zvezi s svojo dejavnostjo prevaža osebe in/ali blago;
20.
"redna vzdrževalna dela" so dela, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost; v redna vzdrževalna dela sodi tudi zamenjava v okviru vzdrževanja, ki pomeni zamenjavo komponent pri preventivnem in korektivnem vzdrževanju z deli, ki imajo identično funkcijo in enako delujejo ter nadzor nad podsistemi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah, vodenje registrov in evidenc in izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema;
21.
"resna nesreča" pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti; "velika škoda" pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj 2 milijona eurov;
22.
"skupne varnostne metode (SVM)" pomenijo metode, ki jih je treba izpolniti za opis ocene o stopnji varnosti in doseganja varnostnih ciljev ter skladnosti z drugimi varnostnimi zahtevami;
23.
"sistem varnega upravljanja" pomeni organizacijo in ureditev, ki ju je vzpostavil upravljavec železniške infrastrukture ali prevoznik v železniškem prometu, da bi zagotovil varno upravljanje svojih dejavnosti;
24.
"tirno vozilo" je vsako vozilo, ki se na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških tirih (vlečna in vlečena vozila ter motorna vozila za posebne namene);
25.
"uporabno dovoljenje" je odločba, s katero tisti upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, na podlagi poprej opravljenega tehničnega pregleda dovoli vključitev podsistema v obratovanje;
26.
"upravljavec" javne železniške infrastrukture je pravna oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
27.
"varnostni organ" je organ, pristojen za naloge v zvezi z varnostjo v železniškem prometu v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet, in v skladu s tem zakonom ali katerikoli skupni organ, ki sta mu Republika Slovenija in druga država članica Evropske unije zaupali te naloge, da bi zagotovil enotni varnostni režim za specializirano obmejno infrastrukturo;
28.
"vključitev v obratovanje" pomeni izvedbo vseh aktivnosti, s katerimi se podsistem postavi v stanje načrtovanega delovanja;
29.
"vzdrževalna dela v javno korist" so dela, namenjena zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb, s katerimi se izboljšajo prometno-tehnične in varnostne lastnosti javne železniške infrastrukture ali gradijo pomožni objekti in naprave javne železniške infrastrukture, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa ter s katerimi se ne posega zunaj območja progovnega pasu;
30.
"železniško območje" je zemljišče, na katerem je proga, ki obsega tudi progovni pas in postajna poslopja (zgradbe) z gradbeno parcelo, ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga.
(2)
Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja železniški promet.
II. INTEROPERABILNOST
6. člen
(pogoji za interoperabilnost)
(1)
Interoperabilnost pomeni sposobnost vseevropskega železniškega sistema, da zagotovi varen in neprekinjen promet vlakov ob zahtevani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti teh prog. To sposobnost zagotavlja združljivost posameznih podsistemov in temelji na celotnem sklopu pravnih, tehničnih in operativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za zadostitev bistvenim zahtevam iz 12. člena tega zakona. Zagotovljenost bistvenih zahtev se mora stalno preverjati.
(2)
Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti veljajo za projektiranje, gradnjo, nadgradnjo, obnovo, vzdrževalna dela v javno korist, vključitev v obratovanje, obratovanje in vzdrževanje delov vseevropskega železniškega sistema, na področjih uporabe, ki so določena v posamezni tehnični specifikaciji za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI). Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti se nanašajo tudi na strokovne, zdravstvene in varnostne zahteve za izvršilne železniške delavce in delavke (v nadaljnjem besedilu: izvršilni železniški delavci), ki skrbijo za obratovanje in vzdrževanje vseevropskega železniškega sistema. Interoperabilnost se mora zagotavljati v rokih in pod pogoji, kot jih določajo posamezne TSI.
(3)
Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti veljajo tudi za regionalne proge in industrijske tire, ki niso del vseevropskega železniškega sistema, in za strokovne, zdravstvene in varnostne zahteve za izvršilne železniške delavce, ki skrbijo za obratovanje teh prog, če to določa predpis, ki ga izda minister.
(4)
Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti ne veljajo za proge, ki so funkcionalno ločene od ostalega železniškega omrežja, in za tirna vozila, predvidena izključno za lokalni, muzejski ali turistični namen, ki vozijo pod posebnimi pogoji.
1. Tehnične specifikacije za interoperabilnost
7. člen
(pomen in vsebina)
(1)
TSI pomenijo specifikacije, ki urejajo podsistem ali del podsistema z namenom izpolnjevanja bistvenih zahtev in zagotavljanja interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti.
(2)
Vsaka TSI vsebuje:
-
področje uporabe,
-
bistvene zahteve za podsistem in za njegove vmesnike do drugih podsistemov,
-
funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem in njegove vmesnike do drugih podsistemov; te se lahko med sabo razlikujejo v odvisnosti od kategorije prog, vozlišč ali tirnih vozil,
-
komponente interoperabilnosti in vmesnike, ki morajo biti v skladu z evropskimi specifikacijami in evropskimi standardi, potrebnimi za zagotovitev interoperabilnosti železniškega sistema,
-
postopke za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti na eni strani ali ES-overovitev podsistemov na drugi strani za vsak posamezen primer; postopki morajo temeljiti na vzorcih iz Sklepa 93/465/EGS,
-
strategijo izvajanja TSI,
-
pogoje glede strokovne usposobljenosti, zdravja in varnosti pri delu za izvršilne železniške delavce v železniškem sistemu.
8. člen
(združljivost TSI z obstoječim sistemom)
(1)
Sestavine TSI na primeren način zagotavljajo združljivost z obstoječim železniškim sistemom. S tem namenom se lahko za vsak sklop TSI predvidijo posebni primeri.
(2)
TSI se lahko sklicujejo na evropske standarde ali specifikacije, če je to potrebno za doseganje ciljev interoperabilnosti. V teh primerih se evropski standardi ali specifikacije obravnavajo kot priloge k TSI in postanejo obvezni z začetkom veljavnosti TSI. Če evropskih standardov ali specifikacij ni, se je do njihove izdelave možno sklicevati na jasno prepoznavne normativne dokumente, ki so dostopni in v prosti uporabi.
9. člen
(odstopanja od uporabe TSI)
(1)
Uporaba TSI je obvezna. Odstopanja od uporabe TSI so dovoljena v naslednjih primerih in okoliščinah:
-
ob gradnji nove proge, nadgradnji, vzdrževalnih delih v javno korist oziroma obnovi obstoječe proge ali v primeru katerega koli elementa iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, ki je v času objave TSI v zaključni fazi razvoja oziroma so zanj že sklenjene izvajalske pogodbe;
-
ob obnovi, vzdrževalnih delih v javno korist ali nadgradnji obstoječe proge, kadar je nakladalni profil, tirna širina, medtirna razdalja ali sistem električnega napajanja v teh TSI nezdružljiv s specifikacijami obstoječe proge;
-
v primeru predlagane obnove, vzdrževalnih delih v javno korist, podaljšanja ali nadgradnje obstoječe proge, če bi bila uporaba TSI v škodo ekonomski upravičenosti projekta in/ali združljivosti z obstoječim železniškim sistemom v Republiki Sloveniji;
-
če po nesreči ali naravni nesreči pogoji za hitro obnovo omrežja ekonomsko ali tehnično ne dopuščajo delne ali popolne uporabe ustreznih TSI.
(2)
Naročnik del ali njegov pooblaščeni zastopnik mora o nameravanem odstopanju od TSI pisno obvestiti varnostni organ in mu dostaviti dokumentacijo z navedbo TSI ali delov TSI, ki jih ne namerava uporabiti, kakor tudi o ustreznih specifikacijah, ki naj bi jih namesto tega uporabil.
(3)
V vseh navedenih primerih mora ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na predlog varnostnega organa predhodno obvestiti Evropsko komisijo o nameravanem odstopanju in ji poslati dokumentacijo z navedbo TSI ali delov TSI, ki se ne nameravajo uporabiti, kakor tudi ustrezne specifikacije, ki naj bi se namesto tega uporabile. Komisija v primerih iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena sprejme končno odločitev in po potrebi izdela priporočilo v zvezi s specifikacijami, ki jih je treba uporabiti. Odločitev Evropske komisije se ne more nanašati na nakladalni profil ali tirno širino.
2. Komponente interoperabilnosti
10. člen
(pomen)
Komponenta interoperabilnosti je vsaka osnovna komponenta, skupina komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost železniškega sistema. Pojem "komponenta" zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kot je na primer programska oprema.
11. člen
(ocenjevanje skladnosti)
(1)
Vsaka komponenta interoperabilnosti je predmet postopka za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo s posamezno TSI in mora imeti ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo. Vrste komponent interoperabilnosti, področje uporabe ter vsebina ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo so navedeni v Prilogi IV Direktive 2001/16/ES in Prilogi IV Direktive 96/48/ES.
(2)
Ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti opravlja priglašeni organ, pri katerem je proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji vložil zahtevo. Za ta namen proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji upoštevata določbe ustreznih TSI.
(3)
Kadar komponente interoperabilnosti urejajo drugi predpisi Evropske unije, ki zajemajo druge vidike, mora ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo vsebovati ugotovitev, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo tudi zahteve teh predpisov.
(4)
Kadar proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji ne izpolni obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je te obveznosti dolžna izpolniti druga oseba, ki da komponente interoperabilnosti na trg. Ta obveznost velja tudi za osebo, ki združi komponente interoperabilnosti ali njihove dele različnega izvora ali proizvaja komponente interoperabilnosti za lastno uporabo.
(5)
Splošni gradbeni proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti in se vgrajujejo v železniško infrastrukturo, se lahko vgrajujejo na podlagi pridobljenih dokazil o skladnosti v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode. Proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti ali niso splošni gradbeni proizvodi, se lahko vgrajujejo v železniško progo na podlagi odločitve upravljavca v skladu z nacionalnimi varnostnimi predpisi.
(6)
Deli podsistemov na regionalnih progah, industrijskih tirih in progah drugih železnic, za katere interoperabilnost in skladnost s TSI ni obvezen pogoj, oziroma komponente interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema iz prve alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno, se lahko vgrajujejo na podlagi dovoljenja za vgradnjo, ki ga izda varnostni organ.
(7)
Minister določi dele podsistemov iz prejšnjega odstavka, za katere je potrebno izvesti postopek ugotavljanja skladnosti s predpisanimi zahtevami, potrebno dokumentacijo ter roke in pogoje za ugotovitev skladnosti in za izdajo dovoljenja za vgradnjo.
12. člen
(bistvene zahteve)
(1)
Vseevropski železniški sistem, njegovi podsistemi, komponente interoperabilnosti in vmesniki morajo izpolnjevati bistvene zahteve, navedene v Prilogi III Direktive 2001/16/ES oziroma v Prilogi III Direktive 96/48/ES.
(2)
Za komponente interoperabilnosti, ki imajo ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, se šteje, da izpolnjujejo bistvene zahteve in se za njih ne smejo zahtevati ponovni pregledi, ki so že bili opravljeni v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo. Prav tako se šteje, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo bistvene zahteve, če so v skladu s pogoji iz ustrezne TSI ali evropskih specifikacij, izdelanih zaradi uskladitve s temi pogoji. Kadar evropska specifikacija ob sprejetju TSI še ni na voljo, skladnost s to specifikacijo pa je bistveni prvi pogoj za jamstvo interoperabilnosti, se lahko TSI sklicuje na zadnjo razpoložljivo različico osnutka evropske specifikacije, ki se mora upoštevati, ali različico, ki vključuje cel osnutek ali del tega osnutka.
(3)
Kadar se ugotovi, da evropske specifikacije, ki se neposredno ali posredno uporabljajo za doseganje ciljev interoperabilnosti, ne izpolnjujejo bistvenih zahtev, se lahko v skladu s postopkom, določenim v Direktivi 2001/16/ES ali v Direktivi 96/48/ES, odloči o delnem ali popolnem umiku teh specifikacij iz publikacij, v katerih so objavljene.
(4)
Kadar se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo in je uporabljena z namenom, za katerega je izdelana, verjetno ne bo izpolnjevala bistvenih zahtev, je treba ukreniti vse potrebno za omejitev ali prepoved njene uporabe ali umik s trga. O tem in o sprejetih ukrepih ministrstvo na predlog varnostnega organa obvesti Evropsko komisijo ter navede razloge za tako odločitev. Pri tem posebej navede, ali je razlog za neskladnost neizpolnjevanje bistvenih zahtev, nepravilna uporaba evropskih specifikacij, če se na njih sklicuje, ali neustreznost evropskih specifikacij.
(5)
Kadar se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti, ni skladna z bistvenimi zahtevami, se proti tistemu, ki je izjavo izdal, sprožijo ustrezni postopki ter o tem obvesti Evropska komisija in druge države članice Evropske unije.
3. Podsistemi
13. člen
(pomen)
Podsistemi so deli železniškega sistema Republike Slovenije, navedeni v 2. členu tega zakona.
14. člen
(ES-overovitev podsistemov)
(1)
Podsistemi vseevropskega železniškega sistema iz drugega odstavka 4. člena tega zakona morajo biti skladni s TSI in ustrezati bistvenim zahtevam. Zlasti je treba preveriti združljivost podsistema s sistemom, v katerega se vključuje. Skladnost z bistvenimi zahtevami je treba preverjati tudi med obratovanjem v rednih časovnih intervalih. V ta namen se uporabljajo postopki za ocenjevanje in overjanje podsistemov v skladu z določili posamezne TSI.
(2)
ES-overovitev je postopek, s katerim priglašeni organ na zahtevo naročnika ali njegovega zastopnika s sedežem v Evropski uniji preveri in z izdajo certifikata o skladnosti potrdi, da je podsistem interoperabilen v skladu z določili tega zakona in predpisi Evropske unije ter da se lahko vključi v obratovanje. Postopek overovitve podsistemov mora potekati v skladu s postopkom, določenim v Prilogi VI Direktive 2001/16/ES oziroma Prilogi VI Direktive 96/48/ES kot sta bili nazadnje spremenjeni z Direktivo 2007/32/ES.
(3)
ES-overovitev interoperabilnosti strukturnih podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem, se glede izpolnjevanja bistvenih zahtev lahko sklicuje na TSI, kjer te obstajajo. Če teh ni, kot tudi v primerih odstopanja iz 9. člena tega zakona, se postopek izvede na podlagi nacionalnih varnostnih predpisov s seznama tehničnih predpisov, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju bistvenih zahtev in so bili predloženi Evropski komisiji. Seznam je treba ob vsakokratni spremembi ažurirati.
(4)
Gradnja, vključevanje v obratovanje in obratovanje strukturnih podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem in izpolnjujejo bistvene zahteve, se ne sme v nobenem primeru prepovedati, omejiti ali ovirati, zlasti pa se ne smejo zahtevati pregledi, ki so bili že opravljeni v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o overovitvi. Dodatni pregledi se lahko zahtevajo samo takrat, ko se ugotovi, da strukturni podsistem ni v celoti skladen z Direktivo 2001/16/ES oziroma Direktivo 96/48/ES in njunimi dopolnitvami in ne izpolnjuje bistvenih zahtev. O nameravanih dodatnih pregledih mora ministrstvo na predlog varnostnega organa obvestiti Evropsko komisijo.
15. člen
(ES-izjava o overovitvi)
(1)
ES-izjava o overovitvi je dokument, ki ga na podlagi certifikata o skladnosti pripravi naročnik kot pogoj za pridobitev uporabnega ali obratovalnega dovoljenja. Za strukturne podsisteme, ki imajo ES-izjavo o overovitvi, se šteje, da so interoperabilni in da izpolnjujejo bistvene zahteve, ki veljajo zanje.
(2)
Vsebina ES-izjave o overovitvi podsistema je določena v Prilogi V Direktive 2001/16/ES oziroma Prilogi V Direktive 96/48/ES.
16. člen
(uporabno dovoljenje in obratovalno dovoljenje)
(1)
Da se strukturni podsistem vključi v obratovanje, mora biti zanj izdano uporabno ali obratovalno dovoljenje. Uporabno dovoljenje se izda, če je bilo za podsistem izdano gradbeno dovoljenje.
(2)
Uporabno dovoljenje izda upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje. Obratovalno dovoljenje izda varnostni organ. Uporabno dovoljenje se izda na podlagi ES-izjave o overovitvi podsistema, prej opravljenega tehničnega pregleda in odprave vseh ugotovljenih napak. V komisiji za tehnični pregled sodeluje tudi varnostni organ, ki pred izdajo uporabnega dovoljenja da svoje soglasje. Zaradi dodatnega preverjanja izvedenih del z zahtevami varnosti železniškega prometa lahko varnostni organ zahteva poskusno obratovanje podsistema, ki lahko traja največ šest mesecev.
(3)
Pri obnovitvenih delih ali vzdrževalnih delih v javno korist morajo upravljavec, prevozniki ali organ za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo pred začetkom del poslati opis projekta varnostnemu organu. Varnostni organ na podlagi izvedbene strategije iz veljavne TSI ali tehničnih predpisov odloči, ali je obseg del tolikšen, da je treba izdati novo obratovalno dovoljenje. Obratovalno dovoljenje je potrebno vedno takrat, kadar predvidena dela vplivajo na varnost podsistema, na katerem se dela izvajajo.
(4)
Obratovalno dovoljenje varnostni organ izda na podlagi ES-izjave o overovitvi podsistema, prej opravljenega tehničnega pregleda in odprave vseh ugotovljenih napak. Komisijo za tehnični pregled imenuje varnostni organ. Komisijo sestavljajo predstavniki varnostnega organa, inšpekcije pristojne za železniški promet in upravljavca.
(5)
Določila prejšnjega odstavka ne veljajo za vzdrževalna dela, ki ne spreminjajo stopnje varnosti železniškega prometa (določena obnovitvena dela ali vzdrževalna dela v javno korist). Vzdrževalna dela iz prejšnjega stavka določi minister.
(6)
Če je potrebno novo dovoljenje, varnostni organ določi obseg uporabe TSI za konkretni projekt v primeru, da TSI na glavnih progah niso v celoti upoštevane. O svoji odločitvi obvesti ministrstvo, to pa Evropsko komisijo in druge države članice.
17. člen
(obratovalno dovoljenje za tirna vozila)
(1)
V železniškem prometu lahko obratujejo oziroma se uporabljajo samo tirna vozila za katera je izdano obratovalno dovoljenje. Obratovalno dovoljenje za nova tirna vozila izdaja varnostni organ. Ob izdaji obratovalnega dovoljenja tirnih vozil je treba zagotoviti, da se tirnemu vozilu dodeli alfanumerična identifikacijska koda, ki mora označevati vsako tirno vozilo. Identifikacijske kode se hranijo v registru tirnih vozil Republike Slovenije. Obratovalno dovoljenje se izda na podlagi ES-izjave o overovitvi tirnega vozila.
(2)
Tirno vozilo, ki je pridobilo obratovalno dovoljenje v eni od držav članic Evropske unije in v celoti ne ustreza TSI, pridobi obratovalno dovoljenje na železniškem omrežju Republike Slovenije pod pogoji, določenimi v tem členu.
(3)
Prevoznik, ki v Republiki Sloveniji predloži vlogo za obratovalno dovoljenje za tirno vozilo iz prejšnjega odstavka tega člena, predloži varnostnemu organu tehnično dokumentacijo tirnega vozila ali tipa tirnega vozila, pri čemer navede njegovo predvideno uporabo na železniškem omrežju v Republiki Sloveniji. Dokumentacija mora vsebovati naslednje:
a)
dokazilo, da je tirno vozilo v drugi državi članici Evropske unije pridobilo obratovalno dovoljenje, ter evidenco, v kateri je prikazan dnevnik obratovanja, vzdrževanja in, kadar je to primerno, tehnične spremembe, ki so izvedene po pridobitvi dovoljenja;
b)
tehnične podatke, programe vzdrževanja in značilnosti delovanja, ki jih zahteva varnostni organ za namen dodatne izdaje obratovalnega dovoljenja za območje Republike Slovenije;
c)
dokazilo o tehničnih in operativnih značilnostih, ki pokaže, da je tirno vozilo skladno s sistemom napajanja z energijo, sistemom signalizacije in upravljanja ter vodenja, tirno širino in nakladalnim profilom, največjo dovoljeno osno obremenitvijo ter drugimi omejitvami omrežja železniških prog;
d)
podatke o odstopanjih od nacionalnih tehničnih predpisov, ki jih je potrebno upoštevati za izdajo dovoljenja, in dokazilo na podlagi ocene tveganja, ki pokaže, da dovoljenje za obratovanje tirnega vozila ne pomeni neupravičenega tveganja za omrežje železniških prog v Republiki Sloveniji.
(4)
Varnostni organ lahko zahteva poskusno obratovanje na omrežju zaradi preverjanja skladnosti z omejevalnimi parametri iz točke c) prejšnjega odstavka tega člena in v tem primeru predpiše obseg in vsebino poskusnega obratovanja.
(5)
Varnostni organ odloči o vlogi v skladu s tem členom brez odlašanja, najpozneje pa štiri mesece po predložitvi popolne vloge, vključno z dokumentacijo o poskusnih obratovanjih. Obratovalno dovoljenje lahko vsebuje pogoje uporabe in druge omejitve.
(6)
Tirna vozila, ki se prvič vključijo v obratovanje v državi, ki ni članica Evropske unije, lahko obratujejo, če so jasno prepoznavna na podlagi različnega sistema kodirnih oznak. Pogoj za obratovanje teh vozil na ozemlju Republike Slovenije je, da se iz registra pridobijo podatki o imenu lastnika vozila ali najemnika, podatki o omejitvah glede načina uporabe vozila in kritični varnostni podatki v zvezi z načrtom vzdrževanja vozila.
4. Registri
18. člen
(registri železniške infrastrukture in tirnih vozil)
(1)
Železniška infrastruktura in tirna vozila morajo biti vpisani v register. Register železniške infrastrukture vodi upravljavec, register tirnih vozil pa varnostni organ.
(2)
V registru železniške infrastrukture in registru tirnih vozil so navedene glavne značilnosti vsakega podsistema ali dela podsistema (npr. osnovni parametri) in njihova soodvisnost z značilnostmi, določenimi v veljavnih TSI. Kopija teh registrov se pošlje zadevnim državam članicam Evropske skupnosti in Evropski železniški agenciji in je na voljo v pregled zainteresiranim stranem. Registri železniške infrastrukture in tirnih vozil morajo biti objavljeni ter vsako leto ažurirani.
(3)
Register tirnih vozil mora biti sestavljen na podlagi skupnih tehničnih specifikacij in mora vsebovati vsaj naslednje:
-
podatke o ES-izjavi o overovitvi;
-
podatke o izdajatelju ES-izjave o overovitvi;
-
glavne značilnosti, osnovne parametre in korelacije s TSI;
-
omejitve glede načina uporabe tirnega vozila;
-
ime lastnika tirnega vozila ali najemnika;
-
kritične varnostne podatke v zvezi z načrtom vzdrževanja tirnega vozila;
-
druge podatke, ki jih določajo TSI oziroma predpis Evropske unije.
(4)
V register tirnih vozil se vpišejo vozila, za katera je varnostni organ v Republiki Sloveniji izdal številčno kodo tirnega vozila.
(5)
Lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) tirnega vozila mora ob vpisu vozila v register oziroma ob vsakokratni spremembi podatkov varnostnemu organu sporočiti podatke, ki so potrebni za vodenje registra tirnih vozil.
(6)
Register železniške infrastrukture in register tirnih vozil morata biti na voljo varnostnemu, preiskovalnemu in regulatornemu organu, Evropski železniški agenciji, prevoznikom ter upravljavcu.
5. Priglašeni organ
19. člen
(priglašeni organ)
(1)
Priglašeni organ je subjekt, ki je pooblaščen za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti ali njihove primernosti za uporabo in izvedbo postopka overjanja podsistemov ter njihovih sestavnih delov. Priglašeni organ določi minister, pristojen za trg, če izpolnjuje pogoje iz tega zakona in v skladu s predpisi, ki urejajo akreditacijo in tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
(2)
Ministrstvo, pristojno za trg, obvesti Evropsko komisijo in druge države članice Evropske unije o priglašenih organih, ki so v Republiki Sloveniji pooblaščeni za izvajanje postopka za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti ali njihove primernosti za uporabo v skladu z 11. členom tega zakona in postopka overjanja v skladu s 14. členom tega zakona, pri čemer navede tudi področje pristojnosti in identifikacijsko številko vsakega priglašenega organa, predhodno pridobljeno od Evropske komisije. Enak postopek velja tudi pri umiku odobritve za organ, ki ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje.
(3)
Priglašeni organ, njegov direktor in osebje, odgovorno za opravljanje postopkov pregledovanja, ne smejo biti niti neposredno niti kot pooblaščeni zastopniki udeleženi pri projektiranju, izdelavi, gradnji, trženju, uporabi ali vzdrževanju komponent interoperabilnosti ali podsistemov. Dovoljena pa je izmenjava podatkov med vsemi subjekti, ki v postopku sodelujejo.
(4)
Priglašeni organ in osebje, ki je pristojno za preglede, morajo biti funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izdajo dovoljenj za začetek obratovanja, od organov, pristojnih za izdajo licenc prevoznikom, od organov, pristojnih za izdajo varnostnih spričeval, in od organov, ki vodijo preiskavo v primeru nesreče. Osebje, ki opravlja preglede, mora biti neodvisno in ne sme biti plačano glede na količino opravljenih preverjanj in ne na podlagi rezultatov teh preverjanj.
(5)
Priglašeni organ mora izpolnjevati pogoje za opravljanje svoje dejavnosti, predvsem pa mora imeti zaposleno osebje in sredstva, ki se zahtevajo za ustrezno opravljanje tehničnih in administrativnih nalog, povezanih z vodenjem pregledov. Priglašeni organ mora imeti tudi možnost uporabe opreme, potrebne za izredne preglede.
(6)
Osebje, pristojno za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, mora izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:
-
biti mora ustrezno strokovno in poklicno usposobljeno;
-
imeti mora zadovoljivo znanje o predpisih, povezanih s pregledi, ki jih opravlja, in imeti dovolj prakse na tem področju;
-
biti mora usposobljeno za izdajanje certifikatov, zapisov in poročil, ki sestavljajo uradno dokumentacijo opravljenih pregledov.
20. člen
(pristojnosti priglašenega organa)
(1)
Priglašeni organ mora imeti med preverjanjem stalen dostop do gradbišč, proizvodnih obratov, skladiščnih površin, naprav za montažo in preskušanje ter do drugih objektov, za katere meni, da so potrebni za izvedbo njegovih nalog. Naročnik ali njegov pooblaščeni zastopnik v Evropski uniji mu mora poslati vse dokumente ali poskrbeti, da so mu poslani vsi za ta namen potrebni dokumenti ter zlasti izvedbeni načrti in tehnična dokumentacija za podsistem ali njegov sestavni del.
(2)
Naloga priglašenega organa se začne v fazi načrtovanja in obsega celotno obdobje proizvodnje do faze prevzema pred začetkom obratovanja podsistema. Priglašeni organ overi tudi vmesnike, ki omogočajo vključitev komponente interoperabilnosti ali podsistema v obstoječi sistem, ob upoštevanju ustreznih TSI in registrov iz 18. člena tega zakona.
(3)
Priglašeni organ opravlja preverjanje z izvajanjem revizij, da se prepriča o skladnosti izvedenih del s predpisi. Pooblaščenim osebam za izvajanje graditve oziroma izdelave podsistema ali njegovih sestavnih delov mora predložiti revizijsko poročilo.
(4)
Priglašeni organ lahko med preverjanjem opravi naključne obiske delovišča ali proizvodnih obratov. Med takimi obiski lahko opravi popolne ali delne revizije. Pooblaščenim osebam za graditev oziroma izdelavo podsistema mora izdati poročilo o pregledu in po potrebi revizijsko poročilo.
(5)
Priglašeni organ mora občasno, vendar najmanj enkrat letno, javno objavljati informacije o:
-
prejetih zahtevah za ES-overovitev,
-
izdanih certifikatih o skladnosti,
-
zavrnjenih certifikatih o skladnosti.
21. člen
(zavarovanje odgovornosti in varovanje skrivnosti)
(1)
Priglašeni organ mora imeti zavarovano civilno odgovornost za škodo, nastalo v okviru opravljanja svoje dejavnosti, razen če naloge priglašenega organa opravlja državni organ.
(2)
Osebje priglašenega organa je zavezano k poklicni molčečnosti glede vsega, kar izve med opravljanjem svojih dolžnosti na podlagi tega zakona, razen do državnih organov.
22. člen
(smiselna uporaba določb poglavja o interoperabilnosti)
(1)
Določbe tega poglavja o pogojih za pridobitev uporabnega ali obratovalnega dovoljenja se smiselno uporabljajo tudi za železniške podsisteme in njihove sestavne dele na regionalnih progah in industrijskih tirih, ter za podsisteme iz prve alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno kakor tudi za podsisteme za katere TSI še ni izdan.
(2)
Na železniških podsistemih iz prejšnjega odstavka upravni organ pristojen za izdajo uporabnega dovoljenja oziroma varnostni organ opravi tehnični pregled ter overi, da je podsistem zgrajen v skladu s projektno dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem, kadar je to izdano, ter s tehničnimi predpisi oziroma specifikacijami, ki veljajo za te podsisteme.
III. RAZVOJ IN UPRAVLJANJE VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
1. Zagotavljanje varnosti v železniškem prometu
23. člen
(naloge in pristojnosti)
(1)
Ministrstvo, varnostni organ, upravljavec in prevozniki vsak v skladu s svojimi pristojnostmi in področjem delovanja zagotavljajo:
-
da se varnost železniškega prometa v železniškem sistemu ohranja in, kjer je to upravičeno in izvedljivo, stalno izboljšuje ob upoštevanju razvoja zakonodaje Evropske skupnosti ter tehničnega in znanstvenega napredka, pri čemer se prednost daje preprečevanju resnih nesreč;
-
da se varnostni predpisi uporabljajo in izvajajo odprto in nediskriminatorno ter da se pospešuje razvoj enotnega železniškega sistema.
(2)
Upravljavec in prevozniki so odgovorni za varno delovanje železniškega sistema in nadzorovanje tveganja. Izvajati morajo potrebne ukrepe za nadzorovanje tveganja (po potrebi tudi z medsebojnim sodelovanjem) zaradi uveljavljanja predpisov in standardov na področju varnosti v železniškem prometu. Uveljaviti morajo sisteme varnega upravljanja v skladu s tem zakonom.
(3)
Upravljavec in prevozniki v železniškem prometu so odgovorni uporabnikom, strankam, delavcem ter tretjim osebam za svoj del sistema in njegovo varno delovanje.
(4)
Odgovornost upravljavca in prevoznikov iz prejšnjega odstavka ne razbremenjuje odgovornosti proizvajalcev sestavnih delov in komponent interoperabilnosti posameznih podsistemov, vzdrževalcev, lastnikov vagonov ter izvajalcev drugih potrebnih storitev, da zagotovijo, da so njihova vozna sredstva, objekti in naprave, oprema in material skladni z zahtevami in pogoji za predvideno uporabo tako, da jih lahko upravljavec ali prevozniki v železniškem prometu varno vključijo v uporabo.
24. člen
(spremljanje varnosti)
(1)
Zaradi ocene doseganja skupnih varnostnih ciljev (v nadaljnjem besedilu: SVC) in spremljanja splošnega razvoja varnosti v železniškem prometu ministrstvo analizira informacije o skupnih varnostnih kazalcih iz letnih poročil varnostnega organa, kot je določeno v zakonu, ki ureja železniški promet.
(2)
Vsako leto do 30. junija upravljavec in prevozniki predložijo varnostnemu organu letno varnostno poročilo za prejšnje koledarsko leto. To varnostno poročilo vsebuje:
a)
informacije o tem, kako se izpolnjujejo SVC organizacije, in o rezultatih varnostnih načrtov;
b)
opis razvoja nacionalnih varnostnih kazalnikov iz Priloge I Direktive 2004/49/ES, če je to pomembno za organizacijo, ki pripravlja poročilo;
c)
rezultate notranje varnostne revizije;
d)
ugotovitve o pomanjkljivostih in slabostih pri izvajanju železniškega prometa in upravljanju železniške infrastrukture, ki bi lahko bile pomembne za varnostni organ.
25. člen
(skupne varnostne metode in skupni varnostni cilji)
(1)
Skupne varnostne metode (v nadaljnjem besedilu: SVM) opisujejo način ocenjevanja stopnje varnosti in doseganja varnostnih ciljev ter skladnost z drugimi varnostnimi zahtevami.
(2)
SVC vsebujejo definicije najmanjše varnostne ravni, ki jo morajo doseči različni deli železniškega sistema ter celoten železniški sistem, izražene v sprejemljivosti tveganja.
(3)
SVM in SVC sprejme Evropska komisija in jih objavi v Uradnem listu EU.
(4)
Na podlagi sprejetih SVM in njihovih revizij z namenom doseganja SVC in revidiranih SVC varnostni organ pravočasno pripravi vse potrebne spremembe nacionalnih varnostnih predpisov. Pri tem upošteva časovne roke uresničevanja, ki jih določajo SVC.
26. člen
(nacionalni varnostni predpisi)
(1)
Vprašanja v zvezi s projektiranjem, gradnjo, nadgradnjo, vzdrževanjem, vključitvijo v obratovanje in obratovanjem železniških podsistemov ter druga vprašanja, pomembna za varnost železniškega prometa se podrobneje uredijo v podzakonskih predpisih, ki jih izda minister. Varnostni organ na primeren način zagotavlja, da so nacionalni varnostni predpisi na voljo upravljavcu, prevoznikom v železniškem prometu ter prosilcem za varnostno spričevalo in varnostno pooblastilo.
(2)
Ministrstvo takoj obvesti Evropsko komisijo o vsaki spremembi nacionalnih varnostnih predpisov in o vsakem novem nacionalnem varnostnem predpisu, ki se morebiti sprejme, razen če se predpis v celoti nanaša na izvajanje TSI.
(3)
Če se namerava po sprejetju SVC izdati nov nacionalni varnostni predpis, ki zahteva višjo raven varnosti kakor SVC, ali če se namerava izdati nov nacionalni predpis, ki lahko vpliva na delovanje prevoznikov v železniškem prometu iz drugih držav članic Evropske unije na ozemlju Republike Slovenije, mora ministrstvo osnutek nacionalnega varnostnega predpisa predložiti Evropski komisiji v pregled skupaj z razlogi za njegovo izdajo.
(4)
Če Evropska komisija Republiko Slovenijo obvesti, da meni, da osnutek varnostnega predpisa ni v skladu s SVM ali vsaj z uresničevanjem SVC, ali meni, da predstavlja sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrito omejevanje prevozov med državami članicami Evropske unije po železnici, se začasno ustavi sprejemanje, začetek veljavnosti ali izvajanje predpisa, dokler se v šestih mesecih ne sprejme dokončne odločbe.
(5)
Če Evropska komisija sprejme ustrezno odločbo, s katero ugotovi, da osnutek varnostnega predpisa ni v skladu s SVM ali vsaj z uresničevanjem SVC ali da predstavlja sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrito omejevanje prevozov med državami članicami Evropske unije v železniškem prometu, ministrstvo ukrene vse potrebno, da se odločba izvrši.
(6)
Ministrstvo obvesti Evropsko komisijo o nacionalnih varnostnih predpisih:
-
povezanih z obstoječimi nacionalnimi varnostnimi cilji in varnostnimi metodami;
-
ki določajo zahteve za sisteme varnega upravljanja in za varnostno spričevalo prevoznikov v železniškem prometu;
-
ki določajo zahteve za odobritev začetka obratovanja in vzdrževanje novih in bistveno spremenjenih tirnih vozil, ki še niso zajeta v TSI, s tem da mora obvestilo vsebovati predpise za izmenjavo tirnih vozil med prevozniki v železniškem prometu, sisteme registracije in zahteve glede postopkov preskusov;
-
ki obsegajo skupne operativne predpise za železniška omrežja, ki še niso zajeta v TSI, vključno s pravili v zvezi s sistemom signalizacije in vodenja prometa;
-
ki določajo zahteve za dodatne notranje operativne predpise (predpise družbe), ki jih morajo uveljaviti upravljavec in prevozniki v železniškem prometu;
-
ki določajo zahteve za izvršilne železniške delavce, vključno z merili izbire, zdravstvenimi sposobnostmi in poklicnim usposabljanjem ter podeljevanjem spričeval, če še niso zajeti v TSI;
-
ki urejajo preiskavo nesreč, resnih nesreč in incidentov.
27. člen
(sistem varnega upravljanja)
(1)
Upravljavec in prevozniki v železniškem prometu vzpostavijo sisteme varnega upravljanja svoje dejavnosti tako, da se zagotovi doseganje vsaj SVC za celotni železniški sistem. Sistem varnega upravljanja mora biti skladen z nacionalnimi varnostnimi predpisi, varnostnimi zahtevami iz TSI ter SVM.
(2)
Sistem varnega upravljanja mora vsebovati elemente iz Priloge III Direktive 2004/49/ES, prilagojene značilnostim, obsegu in drugim pogojem za opravljanje dejavnosti upravljavca ali prevoznika v železniškem prometu. Ta sistem mora zagotoviti kontrolo vseh tveganj, povezanih z njihovo dejavnostjo, vključno z vzdrževanjem in oskrbo z materialom ter poslovanjem s pogodbeniki. Sistem varnega upravljanja mora upoštevati tudi tveganja, povezana z delovanjem tretjih oseb.
(3)
Sistem varnega upravljanja upravljavca mora upoštevati učinke dejavnosti različnih prevoznikov na omrežju prog, zato mora vsebovati določbe, ki omogočijo vsem prevoznikom v železniškem prometu, da izvajajo dejavnosti v skladu s TSI in nacionalnimi varnostnimi predpisi ter s pogoji iz njihovega varnostnega spričevala. Sistem varnega upravljanja upravljavca mora vsebovati tudi koordinacijo nujnih postopkov v nepredvidljivih situacijah z vsemi prevozniki v železniškem prometu.
(4)
Vsi pomembni deli sistema varnega upravljanja se morajo dokumentirati. Zlasti mora biti opisana porazdelitev odgovornosti v organizaciji upravljavca ali prevoznika v železniškem prometu. Prikazano mora biti, kako poslovodstvo zagotavlja nadzor na različnih ravneh, kako so vključeni predstavniki zaposlenih na vseh ravneh in kako je zagotovljeno nenehno izboljševanje sistema varnega upravljanja.
2. Preiskava nesreč in incidentov
28. člen
(preiskovalni organ)
(1)
Preiskavo nesreč, resnih nesreč in incidentov opravlja stalni preiskovalni organ, ki je v takih primerih pristojen opravljati preiskavo skladno z določili tega zakona in zakona, ki ureja železniški promet.
(2)
Preiskovalni organ mora imeti vsaj enega preiskovalca ali preiskovalko (v nadaljnjem besedilu: preiskovalec), ki je usposobljen, da v primeru resne nesreče, nesreče ali resnega incidenta opravlja funkcijo glavnega preiskovalca.
29. člen
(pooblastila preiskovalnega organa)
(1)
Preiskovalnemu organu morajo pristojni organi, prevozniki, upravljavec in druge vpletene osebe omogočiti učinkovito, hitro in neodvisno opravljanje njegovih nalog. Preiskovalni organ ima pravico do:
a)
prostega dostopa do kraja nesreče, resne nesreče ali incidenta in do vpletenih tirnih vozil, infrastrukturnih objektov ter tudi do objektov in naprav za upravljanje prometa in signalizacijo;
b)
takojšnega popisa dokazov in nadzorovane odstranitve razbitin, infrastrukturnih objektov in naprav ali njihovih sestavnih delov za pregled ali analizo;
c)
dostopa in uporabe posnetkov naprav za snemanje verbalnih sporočil na vlaku in evidentiranje delovanja sistema signalizacije, vodenja prometa in upravljanja prometa;
d)
dostopa do rezultatov preiskav teles žrtev;
e)
dostopa do rezultatov preiskav vlakovnega osebja in drugih oseb, vpletenih v nesrečo;
f)
zaslišanja vpletenih železniških delavcev in drugih prič;
g)
dostopa do vseh ustreznih informacij ali evidenc upravljavca, vpletenih prevoznikov in varnostnega organa.
(2)
Preiskava se opravi neodvisno od sodne preiskave in ne sme vzpostavljati domneve o krivdi oziroma odgovornosti za nesrečo.
(3)
Preiskovalci preiskovalnega organa imajo službeno izkaznico, ki jo predpiše minister.
30. člen
(pomoč preiskovalnemu organu)
Preiskovalni organ lahko zahteva pomoč preiskovalnih organov iz drugih držav članic Evropske skupnosti ali od Evropske železniške agencije, da se zagotovi sodelovanje oseb s strokovnim znanjem in izkušnjami, potrebnimi za izvedbo preiskave, ali da se opravijo tehnični pregledi, analize ali ocene.
31. člen
(preiskovalni postopek)
(1)
Preiskovalni organ preiskuje nesreče, resne nesreče in incidente na območju Republike Slovenije. Če se je nesreča, resna nesreča ali incident zgodil na mejnih objektih med Republiko Slovenijo in drugo državo ali v njihovi bližini, se lahko preiskovalni organi prizadetih držav dogovorijo, da opravi preiskavo samo eden od njih ali da jo opravijo skupaj. Preiskovalnemu organu druge države se v prvem primeru omogoči sodelovanje pri preiskavi in neovirana souporaba rezultatov. Preiskovalni organi iz druge države so povabljeni k udeležbi pri preiskavi, če je v dogodek vpleten prevoznik, ki ima sedež in je pridobil licenco v tej državi.
(2)
Preiskovalni organ zagotovi vsa sredstva, ki so potrebna za opravljanje preiskave. Glede na naravo nesreče, resne nesreče ali incidenta lahko zagotovi tudi zunanje strokovnjake, ki imajo operativno in tehnično strokovno znanje ter izkušnje za pomoč pri preiskavi.
(3)
Preiskovalni organ mora vsem v nesreči, resni nesreči ali incidentu udeleženim stranem dati možnost, da so zaslišani oziroma da dajo izjavo o dogodku in jim omogočiti souporabo rezultatov preiskave.
(4)
Upravljavec, prevozniki, varnostni organ, žrtve in njihovi sorodniki, lastniki poškodovanega premoženja, proizvajalci, pristojni organi za ukrepanje ob nesrečah, resnih nesrečah in incidentih, predstavniki vpletenih strani in uporabniki morajo biti redno obveščeni o preiskavi in njenem poteku. Če je to izvedljivo, se vsem navedenim omogoči, da dajo svoje mnenje in stališče o preiskavi ter pripombe k osnutkom poročil preiskovalnega organa.
(5)
Preiskovalni organ in drugi pristojni organi morajo končati preiskavo na kraju nesreče, resne nesreče ali incidenta v najkrajšem možnem času, tako da lahko upravljavec čim prej popravi poškodovano infrastrukturo in vzpostavi železniški promet.
32. člen
(poročila preiskovalnega organa)
(1)
O preiskavi nesreče, resne nesreče ali incidenta preiskovalni organ pripravi poročilo v obliki, ki je primerna glede na vrsto in resnost dogodka ter glede na pomen ugotovitev preiskave. V poročilu navede cilje preiskave in po potrebi tudi varnostna priporočila.
(2)
Preiskovalni organ objavi končno poročilo v najkrajšem možnem času, vendar ne pozneje kot v 12 mesecih po nesreči, resni nesreči ali incidentu. Poročilo, kolikor je mogoče, upošteva strukturo poročila iz Priloge V Direktive 2004/49/ES. Poročilo se skupaj z varnostnimi priporočili pošlje vsem subjektom, navedenim v tretjem in četrtem odstavku prejšnjega člena, ter pristojnim organom in subjektom v drugih državah članicah Evropske unije.
(3)
Preiskovalni organ vsako leto, najpozneje do 30. septembra, objavi letno poročilo za preteklo leto o preiskavah, opravljenih v prejšnjem letu, varnostnih priporočilih, ki so bila izdana, in ukrepih, sprejetih v skladu s prej izdanimi priporočili.
33. člen
(informacije, ki jih je treba poslati Evropski železniški agenciji)
(1)
Preiskovalni organ mora v enem tednu po odločitvi o začetku preiskave obvestiti Evropsko železniško agencijo o začetku preiskave. V obvestilu navede datum, čas, kraj in vrsto dogodka ter njegove posledice glede smrtnih žrtev, poškodb in materialne škode.
(2)
Preiskovalni organ pošlje Evropski železniški agenciji izvod končnega poročila o preiskavi dogodka in letno poročilo iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
34. člen
(obveznost upravljavca in prevoznikov pri preiskavi nesreč, resnih nesreč in incidentov)
(1)
Poleg preiskovalnega organa morajo tudi upravljavec in prevozniki storiti vse potrebno, da v okviru svojih pristojnosti in delovnih področij ugotovijo vzroke nesreč, resnih nesreč in incidentov v železniškem prometu ter okoliščine, v katerih so nastali. Še posebej pozorno morajo preiskati vzroke nesreč, resnih nesreč in incidentov, ki jih preiskovalni organ ne preišče.
(2)
Upravljavec in prevozniki morajo voditi evidenco o nesrečah, resnih nesrečah in incidentih v železniškem prometu ter o drugih pojavih, pomembnih za varen železniški promet.
(3)
Kadar so vzroki ali posledice dogodka izključno na strani upravljavca ali prevoznika, opravi preiskavo upravljavec ali prevoznik sam. Če se vzroki ali posledice nanašajo na upravljavca in na prevoznika, opravita preiskavo skupaj.
35. člen
(obveščanje)
(1)
Upravljavec in prevozniki morajo takoj in ob vsakem času obvestiti Prometni inšpektorat Republike Slovenije o nesrečah in resnih nesrečah, v katerih so bile poškodovane osebe ali je nastala velika škoda, ter o nesrečah in resnih nesrečah, ki imajo znake kaznivega dejanja.
(2)
Prevozniki in upravljavec morajo nemudoma obveščati preiskovalni organ o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v železniškem prometu.
(3)
Način obveščanja o nesrečah, resnih nesrečah in incidentih ter način preiskave, evidentiranja, statističnega spremljanja ter objavljanja podatkov, ki jih morajo preiskati upravljavec in prevozniki, predpiše minister.
36. člen
(reševanje oseb)
(1)
Ob resnih nesrečah in nesrečah v železniškem prometu morajo upravljavec in prevozniki reševati osebe in pomagati poškodovanim.
(2)
Osebe, ki so ali pridejo na kraj resne nesreče in nesreče, v kateri je bil kdo poškodovan, morajo takoj obvestiti center za obveščanje ali policijo in sodelovati pri reševanju poškodovancev takoj, ko so vzpostavljeni pogoji za njihovo osebno varnost pri reševanju.
IV. SPLOŠNE DOLOČBE O PODSISTEMIH
37. člen
(vzdrževanje podsistemov)
(1)
Železniški podsistemi se morajo redno vzdrževati in občasno pregledati tako, da brezhibno delujejo ter zagotavljajo varnost železniškega prometa.
(2)
Vzdrževanje podsistemov obsega redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela, za podsisteme iz točke a), b), c) in č) tretjega odstavka 2. člena tega zakona pa tudi vzdrževalna dela v javno korist.
(3)
Redna in investicijska vzdrževalna dela se izvajajo na podlagi obstoječe tehnične dokumentacije in za njih ni potrebno novo obratovalno dovoljenje. Izjema pri tem so obnovitvena dela, za katera varnostni organ v skladu s tretjim odstavkom 16. člena odloči, da je potrebno obratovalno dovoljenje.
(4)
Za vzdrževalna dela v javno korist ni potrebno gradbeno dovoljenje. Vzdrževalna dela v javno korist se izvajajo v progovnem pasu zaradi zagotavljanja gospodarskih javnih služb na podlagi izdelane projektne in tehnične dokumentacije. Ta dela obsegajo predvsem večja popravila, sanacije ali zamenjave sestavnih delov podsistemov kot so remont proge, kretnice, oporni in podporni zidovi, prepusti, stabilne naprave in objekti za električno vleko, signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave ter drugi objekti in naprave v progovnem pasu. Za vzdrževalna dela v javno korist je potrebno novo obratovalno dovoljenje, če tako v skladu s tretjim odstavkom 16. člena tega zakona odloči varnostni organ.
(5)
Minister natančneje predpiše vrste in način izvedbe vzdrževalnih del, način in postopek rednega nadzora nad stanjem podsistemov in njihovih sestavnih delov, vodenje evidenc ter roke za izvajanje vzdrževalnih del ali pregledov posameznih podsistemov in njihovih sestavnih delov.
38. člen
(gradnja in nadgradnja objektov in naprav)
(1)
Gradnja objektov ali naprav je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt ali naprava. Nadgradnja je večja sprememba podsistema ali dela podsistema, ki izboljša celotno delovanje podsistema razen del, ki sodijo pod vzdrževalna dela v javno korist.
(2)
Za gradnjo in nadgradnjo objektov in naprav se uporabljajo predpisi o graditvi objektov in določbe tega zakona. Ta dela se izvajajo na podlagi nove projektne dokumentacije.
(3)
Gradnja in nadgradnja javne železniške infrastrukture je v javnem interesu in v javno korist.
(4)
Minister izda predpise, s katerimi podrobneje uredi posamezna vprašanja v zvezi s projektiranjem, gradnjo in nadgradnjo podsistemov in njihovih sestavnih delov ter izvedbo vseh potrebnih postopkov in predpiše druge zahteve, pomembne za varnost železniškega prometa.
39. člen
(izvajanje del pod prometom)