Zakon o visokem šolstvu (ZVis)

2465. Zakon o visokem šolstvu (ZVis)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in drugega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z o razglasitvi Zakona o visokem šolstvu

Razglašam Zakon o visokem šolstvu, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. novembra 1993 in o njem ponovno odločal na seji dne 7. decembra 1993.

0100-136/93

Ljubljana, dne 8. decembra 1993

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O VISOKEM ŠOLSTVU

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja statusna vprašanja visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, opredeljuje javno službo v visokem šolstvu in ureja način njenega financiranja.

S tem zakonom se urejajo tudi statusna vprašanja knjižnic in inštitutov ter drugih zavodov, katerih dejavnost je potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti, če so ustanovljeni v okviru univerz (v nadaljnjem besedilu: drugi zavodi - članice univerz), in študentskih domov.

2. člen

(vrste visokošolskih zavodov)

Visokošolski zavodi so univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole.

3. člen

(univerze)

Univerza zagotavlja razvoj znanosti, strokovnosti in umetnosti ter prek fakultet, umetniških akademij ali visokih strokovnih šol v izobraževalnem procesu posreduje spoznanja z več znanstvenih oziroma umetniških področij ali disciplin.

Univerza lahko neposredno organizira izvajanje znanstveno-raziskovalnih in študijskih interdisciplinarnih programov.

4. člen

(fakultete in umetniške akademije)

Fakulteta opravlja pretežno znanstveno-raziskovalno in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih disciplin in skrbi za njihov razvoj.

Umetniška akademija opravlja pretežno umetniško in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih umetniških disciplin in skrbi za njihov razvoj.

5. člen

(visoke strokovne šole)

Visoka strokovna šola opravlja izobraževalno dejavnost s področja ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih strok in skrbi za njihov razvoj.

Visoka strokovna šola lahko opravlja tudi raziskovalno oziroma umetniško delo, če je tako določeno z ustanovitvenim aktom.

6. člen

(avtonomija visokošolskih zavodov)

Visokošolski zavodi delujejo po načelih avtonomije, ki jim zagotavljajo predvsem:

-

svobodo raziskovanja, umetniškega ustvarjanja in posredovanja znanja,

-

samostojno urejanje notranje organizacije in delovanja s statutom v skladu z zakonom,

-

sprejemanje meril za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,

-

volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,

-

izbiro visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev za zasedbo delovnih mest, - izdelavo in sprejem študijskih in znanstveno-raziskovalnih programov, določanje študijskega režima ter določanje oblik in obdobij preverjanja znanj študentov,

-

podeljevanje strokovnih, akademskih in znanstvenih naslovov v skladu z zakonom ter podeljevanje častnega doktorata in naziva zaslužni profesor,

-

volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s statuti in drugimi akti,

-

odločanje o oblikah sodelovanja z drugimi organizacijami,

-

upravljanje s premoženjem v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno.

7. člen

(izobraževanje pod enakimi pogoji)

Državljani Republike Slovenije imajo pravico do izobraževanja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji.

Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji izobražujejo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

Slovenci brez slovenskega državljanstva po tem zakonu so potomci oseb slovenske narodnosti do tretjega kolena v ravni vrsti.

Tuji državljani se, pod pogojem, da se uporablja načelo vzajemnosti, lahko izobražujejo na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

Podrobnejše pogoje v zvezi s številom prostih vpisnih mest, plačilom šolnine, bivanjem v študentskih domovih ter drugimi pravicami in dolžnostmi študentov v skladu s tem zakonom za izobraževanje oseb iz drugega odstavka tega člena in za tujce določi minister, pristojen za visoko šolstvo. S statutom javnega visokošolskega zavoda se za Slovence brez slovenskega državljanstva lahko določijo ugodnejši pogoji za vpis.

8. člen

(učni jezik)

Učni jezik je slovenski.

Visokošolski zavod lahko izvaja študijske programe ali njihove dele v tujem jeziku, pod pogoji, določenimi s statutom.

Če visokošolski zavod opravlja javno službo, se lahko v tujem jeziku izvajajo:

-

študijski programi tujih jezikov,

-

deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine,

-

študijski programi, če se ti programi na visokošolskem zavodu izvajajo tudi v slovenskem jeziku.

II. STATUSNA OPREDELITEV VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV, DRUGIH ZAVODOV - ČLANIC UNIVERZ IN ŠTUDENTSKIH DOMOV

9. člen

(ustanovitev zavoda)

Visokošolski zavod oziroma drugi zavod - članico univerze in študentski dom lahko ustanovijo domače in tuje fizične in pravne osebe.

Za opravljanje javne službe v visokem šolstvu Republika Slovenija ustanavlja javne visokošolske zavode oziroma druge javne zavode - članice univerze in študentske domove.

10. člen

(pravna subjektiviteta univerze in članic)

Univerza je pravna oseba. V okviru univerze se ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole in drugi zavodi - članice univerze (v nadaljnjem besedilu: članice univerze).

Članice univerze imajo pravice in obveznosti, določene s tem zakonom, aktom o ustanovitvi univerze in statutom univerze.

Članice univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija, nastopajo v pravnem prometu s pooblastili, ki jih določa akt o ustanovitvi univerze in statut, v imenu in za račun univerze.

V drugih primerih članice univerze nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom univerze.

11. člen

(samostojni visokošolski zavodi)

Fakultete in umetniške akademije, ki niso javni visokošolski zavodi, in visoke strokovne šole se lahko ustanovijo kot samostojni visokošolski zavodi in so pravne osebe.

12. člen

(pridružene članice univerze)

V univerzo se lahko vključijo kot pridružene članice samostojni visokošolski in drugi zavodi.

Pogoji za vključitev ter pravice in obveznosti pridruženih članic se uredijo s statutom univerze.

13. člen

(premoženje)

Visokošolski zavod upravlja s premoženjem, ki ga uporablja za opravljanje svoje dejavnosti v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom.

Visokošolski javni zavod lahko razpolaga z nepremičnino, ki je bila pridobljena iz javnih sredstev v soglasju z ustanoviteljem.

Sredstva, pridobljena od najemnin in prodaje premoženja, lahko visokošolski javni zavod uporablja le za opravljanje dejavnosti.

14. člen

(pogoji za ustanovitev zavoda)

Visokošolski zavod se lahko ustanovi, če so:

-

opredeljena študijska področja in znanstveno-raziskovalne oziroma umetniške discipline, za katere se visokošolski zavod ustanavlja,

-

zagotovljeni ustrezni prostori in oprema za izvedbo programa,

-

zagotovljeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, potrebni za izvedbo programa.

Pred sprejemom akta o ustanovitvi si mora ustanovitelj pridobiti strokovno mnenje Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka.

Določbi prvega in drugega odstavka se smiselno uporabljata tudi za ustanovitev drugih zavodov - članic univerz.

15. člen

(sprejem ustanovitvenega akta javnega visokošolskega zavoda)

Akt o ustanovitvi javnega visokošolskega zavoda in drugega zavoda - članice univerze sprejme Državni zbor Republike Slovenije.

16. člen

(ugotavljanje pogojev za začetek dela in opravljanje dejavnosti)

Visokošolski zavod lahko začne opravljati dejavnost, ko se vpiše v evidenco in izpolni pogoje glede tehnične opremljenosti, varstva pri delu in druge predpisane pogoje.

Evidenco vodi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.

Visokošolski zavod se vpiše v evidenco, če ima ustrezne prostore in opremo ter visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce, potrebne za izvedbo programa, in ima sprejet študijski program v skladu z 32. členom tega zakona.

Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, določi postopek in roke za ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti ter za vpis in izbris iz evidence.

17. člen

(pogoji za izvajanje programov brez javne veljavnosti)

Visokošolski zavod, ki ne izvaja študijskih programov z javno veljavnostjo, lahko začne z delom, ko v skladu s svojim statutom sprejme študijski program in izpolni pogoje glede tehnične opremljenosti, varstva pri delu in druge predpisane pogoje.

18. člen

(zaščita imen visokošolskih zavodov)

Pod imenom univerza, fakulteta, umetniška akademija in visoka strokovna šola smejo v pravnem prometu poslovati le visokošolski zavodi, ki so ustanovljeni v skladu s tem zakonom in izpolnjujejo pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti iz 16. oziroma 17. člena tega zakona.

19. člen

(statut)

Visokošolski zavodi, ki so pravne osebe, imajo statut, s katerim urejajo svojo organizacijo in delovanje.

20. člen

(organi)

Organi univerze so: rektor, senat, upravni odbor in študentski svet.

Organi članice univerze so: dekan, senat in študentski svet.

Organ drugega zavoda - članice univerze je direktor, lahko pa tudi strokovni svet.

Organi visokošolskega zavoda, ki ni članica univerze, so: senat, upravni odbor, študentski svet in dekan.

Visokošolski zavod oziroma drugi zavod - članica univerze ima lahko tudi druge organe v skladu z ustanovitvenim aktom ali statutom.

21. člen

(senat)

Senat je strokovni organ visokošolskega zavoda.

Senat univerze sestavljajo redni profesorji, ki jih izvolijo senati članic univerze tako, da so enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter strokovna področja.

Senat fakultete oziroma umetniške akademije sestavljajo redni profesorji, če pa le-ti ne zastopajo vseh znanstvenih in umetniških disciplin ter strokovnih področij tega zavoda, pa tudi drugi visokošolski učitelji, vendar le do obsega, ki je manjši od polovice članov senata.

Senat visoke strokovne šole sestavljajo redni profesorji, če pa le-ti ne zastopajo vseh znanstvenih in umetniških disciplin ter strokovnih področij tega zavoda, pa tudi drugi visokošolski učitelji.

Po svoji funkciji je član senata univerze rektor, član senata članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda pa dekan.

Strokovni svet je strokovni organ drugega zavoda - članice univerze. Sestava je določena s statutom univerze v skladu z ustanovitvenim aktom.

22. člen

(upravni odbor)

Upravni odbor je organ upravljanja visokošolskega zavoda.

Poleg nalog, določenih z zakonom, upravni odbor odloča o zadevah materialne narave in skrbi za nemoteno materialno poslovanje visokošolskega zavoda.

Upravni odbor sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, predstavnik študentov in predstavnik drugih delavcev.

23. člen

(rektor)

Rektor je strokovni vodja in poslovodni organ univerze. Rektor vodi, predstavlja in zastopa univerzo ter opravlja naslednje naloge:

-

sklicuje in praviloma vodi seje senata univerze,

-

usklajuje izobraževalno, znanstveno-raziskovalno oziroma umetniško in drugo delo na univerzi,

-

skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze,

-

na predlog dekana odloča o delovnih razmerjih visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, potrebnih za izvajanje študijskih, znanstveno-raziskovalnih in umetniških programov iz nacionalnega programa visokega šolstva,

-

najmanj enkrat letno poroča senatu, upravnemu odboru in ustanovitelju o delu univerze,

-

promovira doktorje znanosti,

-

podeljuje nagrade univerze,

-

opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze.

Rektorja izvoli senat univerze.

24. člen

(dekan oziroma direktor)

Dekan oziroma direktor članice univerze ima pooblastila in odgovornosti v skladu z ustanovitvenim aktom, je strokovni vodja članice univerze in opravlja naslednje naloge:

-

usklajuje izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, umetniško in drugo delo,

-

skrbi in odgovarja za zakonitost dela,

-

najmanj enkrat letno poroča o delu senatu članice in rektorju,

-

odloča o delovnih razmerjih, razen v primerih iz četrte alinee prvega odstavka prejšnjega člena,

-

druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze.

Dekana oziroma direktorja članice univerze imenuje rektor na predlog senata oziroma strokovnega sveta članice univerze.

Dekan visokošolskega zavoda, ki ni članica univerze, je poslovodni organ in strokovni vodja zavoda.

25. člen

(ločitev funkcij)

Glede na naravo dejavnosti in obseg dela visokošolskega oziroma drugega zavoda se s statutom lahko določi, da sta funkcija vodenja strokovnega dela in poslovodna funkcija ločeni. V tem primeru statut določi pristojnosti strokovnega vodje in pristojnosti poslovodnega organa.

26. člen

(študentski svet)

Študentski svet sestavljajo predstavniki študentov.

Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom mnenje o statutu visokošolskega zavoda, o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, lahko pa tudi mnenje o kandidatih za rektorja in dekana, ter sprejema in izvaja program interesnih dejavnosti študentov visokošolskega zavoda v sodelovanju s skupnostjo študentov.

Če mnenje iz prejšnjega odstavka ni upoštevano, lahko študentski svet zahteva, da pristojni organ na način in po postopku, določenem s statutom, še enkrat obravnava in odloči o posamezni zadevi.

27. člen

(tajništvo visokošolskega zavoda)

Za opravljanje upravno-administrativnih in strokovno- tehničnih nalog ima visokošolski zavod tajništvo, ki ga vodi tajnik.

28. člen

(ureditev organov)

Naloge, pristojnosti, število članov, način izvolitve, trajanje mandata in način odločanja organov visokošolskih zavodov in drugih zavodov - članic univerz se podrobneje uredijo s statutom v skladu z zakonom in ustanovitvenim aktom.

29. člen

(rektorska konferenca)

Univerze za obravnavanje in usklajevanje vprašanj skupnega pomena oblikujejo rektorsko konferenco.

30. člen

(pečat)

Javni visokošolski zavodi in drugi zavodi v njihovi sestavi imajo pečat okrogle oblike, ki vsebuje ime in sedež visokošolskega zavoda in grb Republike Slovenije. Tak pečat uporabljajo tudi visokošolski zavodi pri opravljanju javne službe na podlagi koncesije.

31. člen

(študentski domovi)

Študentski dom se lahko ustanovi v okviru univerze ali kot samostojen zavod.

Organa študentskega doma, članice univerze sta direktor in študentski svet stanovalcev, organi samostojnega študentskega doma pa so direktor, upravni odbor in študentski svet stanovalcev.

Akt o ustanovitvi študentskega doma, ki se ustanovi kot javni zavod v okviru univerze, sprejme Državni zbor Republike Slovenije, če se ustanovi kot samostojni javni zavod pa Vlada Republike Slovenije.

Študenti, člani študentskega sveta stanovalcev, zastopajo študentske interese pri upravljanju v skladu z zakonom, aktom o ustanovitvi in statutom.

III. IZOBRAŽEVALNO, ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO IN UMETNIŠKO DELO

32. člen

(javno veljavna visokošolska izobrazba)

Javno veljavna visokošolska izobrazba se pridobi po študijskih programih, ki jih sprejme senat visokošolskega zavoda (v nadaljnjem besedilu: študijski program z javno veljavnostjo).

Senat visokošolskega zavoda, ki je članica univerze, si mora pred sprejemom programa pridobiti soglasje senata univerze, senat visokošolskega zavoda, ki ni članica univerze, pa soglasje Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije.

Kdor opravi vse obveznosti po programu za pridobitev izobrazbe, sprejetem po postopku iz prvega in drugega odstavka tega člena, dobi diplomo, ki je javna listina.

Kdor opravi vse obveznosti po programu za izpopolnjevanje, sprejetem po postopku iz prvega odstavka tega člena, dobi potrdilo, ki je javna listina.

V tujini pridobljena listina o pridobitvi oziroma izpopolnjevanju izobrazbe se nostrificira v skladu z zakonom.

33. člen

(študijski programi)

Študij na visokošolskih zavodih poteka po študijskih programih za pridobitev izobrazbe in programih za izpopolnjevanje.

Študijski programi za pridobitev izobrazbe so:

a)

dodiplomski:

-

za pridobitev visoke strokovne izobrazbe,

-

za pridobitev univerzitetne izobrazbe,

b)

podiplomski:

-

za pridobitev specializacije,