Pravilnik o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter...

5319. Pravilnik o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter regionalnih razvojnih spodbud samoupravnim lokalnim skupnostim in regionalnim razvojnim agencijam

Za izvrševanje uredbe o podrobnejših pogojih in merilih za dodeljevanje spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj (Uradni list RS, št. 59/00 in 60/01) izdaja ministrica za gospodarstvo

P R A V I L N I K o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter regionalnih razvojnih spodbud samoupravnim lokalnim skupnostim in regionalnim razvojnim agencijam

1. člen

(vsebina)

Pravilnik določa:

-

cilje, namene in pogoje dodeljevanja regionalnih državnih pomoči v Republiki Sloveniji,

-

pogoje in merila za dodeljevanje spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj samoupravnim lokalnim skupnostim in regionalnim razvojnim agencijam (v nadaljnjem besedilu: RRA), ki jih dodeljujejo Ministrstvo za gospodarstvo, Agencija RS za regionalni razvoj, Javni sklad za regionalni razvoj in drugi dajalci neposrednih regionalnih razvojnih spodbud na državni ravni.

I. REGIONALNE DRŽAVNE POMOČI

2. člen

(cilj regionalnih državnih pomoči)

Cilj regionalnih državnih pomoči je znižanje vstopnih stroškov investitorjem, katerih naložba bo imela ugodne učinke na izboljšanje relativnega položaja manj razvitih območij (upravičenih območij) v primerjavi z območji v soseščini glede gospodarske razvitosti, zaposlenosti in kvalitete življenja.

3. člen

(upravičena območja)

Regionalne državne pomoči se lahko dodeljujejo na celotnem ozemlju Republike Slovenije, v skladu s pravilnikom o regionalni karti za izvajanje politike regionalnih državnih pomoči v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 58/01).

4. člen

(področja uporabe)

Določbe tega pravilnika veljajo za državne pomoči, dodeljene v vseh sektorjih gospodarstva, razen na področju pridelave, predelave in trženja kmetijskih pridelkov, ribištva, jeklarstva in premogovništva.

V primeru, da se regionalna pomoč dodeljuje podjetju, ki posluje v sektorju transporta, ladjedelništva, industrije sintetičnih vlaken in industrije motornih vozil ter v primeru, da gre za regionalni projekt velikega obsega, je potrebno v skladu z določbami 40. člena uredbe o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Uradni list RS, št. 59/00 in 60/01, v nadaljnjem besedilu: uredba) poleg določb tega pravilnika upoštevati še posebna pravila, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči za ta področja. V primeru, da podjetje posluje v katerem od navedenih sektorjev oziroma je regionalna pomoč namenjena velikemu investicijskemu projektu, je obvezna individualna priglasitev državne pomoči.

5. člen

(nameni dodeljevanja)

Regionalne državne pomoči se lahko dodelijo za naslednje namene:

-

za sofinanciranje začetnih investicij,

-

kot pomoč za ustvarjanje novih delovnih mest, povezanih z začetnimi investicijami,

-

za kritje dela stroškov tekočega poslovanja podjetij.

6. člen

(upravičenci)

Do regionalnih državnih pomoči za namene iz 5. člena tega pravilnika so upravičene gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zadruge oziroma zadružne zveze in drugi zasebniki, vpisani v ustrezne registre (v nadaljnjem besedilu: podjetja).

Do dodelitev sredstev so upravičene tudi osebe javnega prava, zbornice, obrtne zadruge in društva, če je njihov namen spodbujanje regionalnega razvoja.

7. člen

(instrumenti)

Sredstva regionalnih državnih pomoči se dodeljujejo v obliki subvencij, subvencij obresti, ugodnih posojil, poroštev, kapitalskih vložkov ter davčnih oprostitev in olajšav, kot so določene z davčnimi predpisi.

8. člen

(intenzivnost in kumulacija pomoči)

Na območju Osrednjeslovenske regije (raven SKTE 3 po Standardni klasifikaciji teritorialnih enot, Uradni list RS, št. 28/00) intenzivnost državne pomoči (neto ekvivalent dotacije) ne sme preseči 35% upravičenih stroškov investicije oziroma vrednosti plač novoustanovljenih delovnih mest. Na ozemlju vseh ostalih statističnih regij na ravni SKTE 3 Standardne klasifikacije teritorialnih enot znaša tako opredeljena intenzivnost pomoči do 40%.

Zgornja meja intenzivnosti pomoči velja ne glede na to, iz katerih javnih virov (sredstva občinskih proračunov, državnega proračuna ali mednarodnih virov) je pomoč dodeljena oziroma če je pomoč dodeljena po več regionalnih shemah hkrati.

Za majhna in srednje velika podjetja, opredeljena v 6. členu uredbe, se lahko višina državne pomoči poveča za 15 odstotnih točk.

Pomoč za začetne investicije in pomoč za ustvarjanje novih delovnih mest, povezanih z začetnimi investicijami, se lahko združita ob upoštevanju praga intenzivnosti iz prvega odstavka.

V primeru, da so stroški, ki so upravičeni do regionalnih državnih pomoči, v celoti ali delno upravičeni tudi do pomoči za druge namene oziroma po drugih shemah, veljajo za skupni del upravičenih stroškov najugodnejši pogoji iz posameznih shem.

9. člen

(poročanje o dodeljenih državnih pomočeh, spremljanja in vrednotenje učinkov ter indikatorji regionalnega razvoja)

Dajalci pomoči, ki dodeljujejo pomoč na podlagi regionalne sheme državnih pomoči po tem pravilniku, so dolžni, v skladu s 5. členom uredbe, ministrstvu, pristojnemu za regionalni razvoj, kot upravljalcu regionalne sheme državnih pomoči, poročati o dodeljenih pomočeh. Podatki o dodeljenih državnih pomočeh morajo biti posredovani ministrstvu, pristojnemu za regionalni razvoj – Področje regionalnega razvoja v 15 dneh po dodelitvi oziroma zaprtju razpisa.

Spremljanje in vrednotenje učinkov dodeljenih regionalnih državnih pomoči zagotavlja ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj na podlagi podatkov o dodeljenih regionalnih državnih pomočeh in indikatorjev regionalnega razvoja.

Podatki o dodeljenih državnih pomočeh in indikatorji regionalnega razvoja so sestavni del sistema indikatorjev Agencije RS za regionalni razvoj za spremljanje ciljev in nadzor izvajanja državnega razvojnega programa Republike Slovenije.

Poročilo o učinkih dodeljenih regionalnih državnih pomoči se pripravi in obravnava kot del letnega poročila Vladi Republike Slovenije o uresničevanju regionalne politike, v skladu s 8. členom zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 60/99).

Indikatorji regionalnega razvoja, ki so opredeljeni v 19. in 23. členu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, se spremljajo na podlagi statističnih podatkov za teritorialne ravni SKTE-0, SKTE-3 in SKTE-5, kot so opredeljene z uredbo o standardni klasifikaciji teritorialnih enot (Uradni list RS, št. 28/00).

Na ravni SKTE-0 se kot indikatorji regionalnega razvoja uporabljata: bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči in stopnja brezposelnosti po ILO metodologiji. Oba statistična podatka se primerjata z metodološko primerljivimi podatki za povprečje Evropske unije.

Na ravni SKTE-3 se kot indikatorja regionalnega razvoja uporabljata: bruto domači proizvod na prebivalca in stopnja registrirane brezposelnosti. Podatki po statističnih regijah ravni SKTE-3 se primerjajo z državnim povprečjem.

Na ravni SKTE-5 se kot indikatorji regionalnega razvoja uporabljajo statistični podatki, potrebni za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi v skladu z uredbo o vrednosti meril za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi in določitvi občin, ki izpolnjujejo ta merila, (Uradni list RS, št. 59/00) in sicer: bruto osnova za dohodnino na prebivalca, indeks rasti prebivalstva, stopnja registrirane brezposelnosti in delež delovno aktivnega prebivalstva v kmetijstvu.

10. člen

(upravičeni stroški)

Predmet sofinanciranja so investicije v osnovna sredstva in pokrivanje dela stroškov plač novo zaposlenih delavcev pri:

-

postavitvi novega proizvodnega obrata,

-

širitvi obstoječega obrata,

-

začetku nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstoječem proizvodnem obratu (s pomočjo racionalizacije, diverzifikacija ali modernizacije),

-

nakupu proizvodnega obrata, ki se je zaprl ali bi se zaprl, če ne bi bil prodan.

Upravičeni stroški investicije lahko zajemajo:

-

stroške nakupa zemljišč,

-

stroške komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč,

-

gradnjo in/ali nakup objektov,

-

nakup strojev in opreme,

-

stroške nematerialnih investicij, ki pomenijo prenos tehnologije v obliki nakupa patentiranih pravic, licenc, znanja in nepatentiranega tehničnega znanja; v primeru velikih podjetij se pri nematerialni investiciji upošteva največ 25% upravičenih stroškov nematerialne investicije,

-

stroške priprave investicijskih študij in projektov začetnih investicij.

Upravičeni stroški za ustvarjanje delovnih mest, povezanih z izvedbo začetne investicije so, pod določenimi posebnimi pogoji iz 12. člena tega pravilnika, tudi stroški dela novo zaposlenih delavcev za največ dveletno obdobje, ki lahko zajemajo bruto plačo in obvezne prispevke za socialno varnost.

Pod pogoji, določenimi v 13. členu tega pravilnika, spadajo med upravičene stroške tudi stroški tekočega poslovanja podjetij.

11. člen

(pogoji dodeljevanja)

Do spodbud na osnovi tega pravilnika niso upravičena podjetja v težavah, ki so v skladu z zakonom o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 50/02 in 93/02), v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ali kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.

Prejemnik pomoči mora prispevati najmanj 25% lastnih sredstev, ki ne smejo vsebovati državne pomoči.

Investicijski projekt mora ostati v regiji vsaj 5 let po zaključku investicije.

Nematerialne investicije se morajo uporabljati izključno v podjetju, ki je prejemnik regionalne državne pomoči, obravnavati jih je treba kot sredstva, ki se amortizirajo, kupljena morajo biti od tretje osebe po tržnih pogojih, vključena morajo biti v aktivno podjetje in vsaj pet let ostati v podjetju, ki je prejel regionalno pomoč.

Spodbude se dodelijo za sofinanciranje začetnih investicij, v okviru katerih bodo v obdobju treh let od zaključka investicije odprta nova delovna mesta. Spodbude so namenjene tudi projektom za ustanavljanje ali širitev razvojno raziskovalnih oddelkov, v okviru katerih bodo v obdobju treh let od zaključka investicije odprta nova delovna mesta.

V javnem razpisu lahko dajalci spodbud določijo minimalno število zahtevanih novo odprtih delovnih mest in več kot pet letni rok po zaključku investicije, v katerem mora investicijski projekt ostati v regiji.

12. člen

(posebni pogoji dodeljevanja pomoči za ustvarjanje novih delovnih mest)

Regionalne državne pomoči za ustvarjanje novih delovnih mest se lahko dodelijo, če gre za delovna mesta, ki so povezana z izvedbo projekta začetne investicije. To pomeni, da se nanašajo na dejavnost, za katero je bila izvršena investicija in so ustvarjena v treh letih po dokončani investiciji. Štejejo tudi delovna mesta ustvarjena v treh letih po končani investiciji kot posledica povečanja stopnje izkoriščenosti zmogljivosti zaradi nove investicije.

Povečanje števila delovnih mest se ugotavlja kot neto povečanje v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev.

Novo odprta delovna mesta morajo biti ohranjena za obdobje najmanj petih let.

Prejemnik pomoči lahko prejema pomoč za ustvarjanje novih delovnih mest največ dve leti po zaključku investicije in sicer največ v višini, določeni z neto ekvivalentom dotacije v 8. členu tega pravilnika.

13. člen

(posebni pogoji dodeljevanja pomoč za tekoče poslovanje podjetij)

Regionalne državne pomoči za tekoče poslovanje podjetij se lahko dodelijo le izjemoma in praviloma le kot dodatek k regionalni državni pomoči za začetne investicije oziroma ustvarjanje novih delovnih mest, povezanih z začetnimi investicijami. Pomoč mora biti časovno omejena in se mora postopoma zmanjševati ter ne sme biti namenjena spodbujanju izvoza. Časovno obdobje in višina pomoči se opredeli v posebnem programu, ki mora utemeljiti, da je pomoč sorazmerna težavam, ki jih želi ublažiti. Pomoč se dodeli na podlagi individualne vloge, ki jo presoja posebna komisija, ki jo mora imenovati dajalec pomoči. S prejemnikom pomoči se sklene pogodba o dodelitvi sredstev, ki natančno opredeljuje terminski plan porabe sredstev in obveznosti prejemnika pomoči, vključno s poročili in dokazili o namenski porabi sredstev.

14. člen

(merila za izbiro projektov)

Prednost pri izbiri imajo investicijski projekti, ki dobijo višjo oceno strokovne komisije na podlagi naslednjih meril:

-

število novo ustvarjenih delovnih mest,

-

lokacija investicije, upoštevaje navodilo o prednostnih območjih dodeljevanja spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj (Uradni list RS, št. 44/01),

-

uvrščenost projekta v regionalne razvojne programe (v nadaljnjem besedilu: RRP) v skladu z navodilom o minimalni obvezni vsebini in metodologiji priprave ter načinu spremljanja regionalnega razvojnega programa (Uradni list RS, št. 52/00, 111/00 in 44/01),

-

delež lastnih sredstev,