Zakon o gimnazijah (ZGim)

571. Zakon o gimnazijah (ZGim)

Na podlagi druge alinee prvega ostavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z o razglasitvi zakona o gimnazijah (ZGim)

Razglašam zakon o gimnazijah (ZGim), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. februarja 1996.

001-22-23/96

Ljubljana, dne 22. februarja 1996.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O GIMNAZIJAH (ZGim)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja izobraževanje v splošnih in strokovnih gimnazijah, ki omogoča po opravljeni maturi nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu.

Strokovne gimnazije izvajajo poleg splošnih tudi strokovne izbirne maturitetne predmete.

2. člen

(cilji)

Splošna in strokovna gimnazija (v nadaljnjem besedilu: gimnazija) ima nalogo, da:

-

na mednarodno primerljivi ravni posreduje znanje, potrebno za nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu,

-

razvija samostojno kritično presojanje in odgovorno ravnanje,

-

posreduje znanje o slovenskem jeziku in književnosti, na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi o italijanskem oziroma madžarskem jeziku in književnosti, ter razvija sposobnost za razumevanje in sporočanje v knjižnem jeziku,

-

vzpodbuja zavest o integriteti posameznika,

-

razvija zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi,

-

vzgaja za odgovorno varovanje svobode, za strpno, miroljubno sožitje in spoštovanje soljudi,

-

razvija in ohranja lastno kulturno tradicijo in seznanja z drugimi kulturami in civilizacijami,

-

vzgaja za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije,

-

razvija pripravljenost za vzpostavljanje svobodne, demokratične in socialno pravične države,

-

vzbuja zavest odgovornosti za naravno okolje in lastno zdravje,

-

razvija zavest o pravicah in odgovornostih človeka in državljana,

-

razvija nadarjenosti in usposablja za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje in

-

omogoča izbiro poklica.

3. člen

(javno veljavna izobrazba)

V gimnaziji se z opravljeno maturo pridobi srednja izobrazba.

4. člen

(matura)

Matura se opravlja po uspešno končanem četrtem letniku gimnazije oziroma po končanem maturitetnem tečaju v skladu z zakonom o maturi.

Gimnazije lahko v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), izvajajo mednarodno maturo, ki je enakovredna maturi po tem zakonu.

5. člen

(trajanje izobraževanja)

Izobraževalni program gimnazije traja štiri leta.

6. člen

(maturitetni tečaj)

Gimnazije izvajajo maturitetni tečaj kot poseben program priprave na maturo.

Maturitetni tečaj traja največ eno leto.

Program, organizacija in izvedba maturitetnega tečaja se prilagodijo kandidatom tako, da se upošteva njihovo predhodno znanje.

7. člen

(status)

Za izvajanje izobraževalnega programa gimnazije se organizira vzgojno-izobraževalni zavod ali organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega zavoda.

8. člen

(učni jezik)

Učni jezik v gimnazijah je slovenski.

Učni jezik v gimnazijah v jeziku narodne skupnosti je italijanski, v dvojezičnih gimnazijah pa slovenski in madžarski.

Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti, in so opredeljena kot narodno mešana območja, se dijaki v gimnazijah s slovenskim učnim jezikom učijo italijanski jezik, dijaki v gimnazijah z italijanskim učnim jezikom pa slovenski jezik.

S posebnim predpisom, ki ga izda minister, se lahko del posameznega predmeta zaradi mednarodnih izmenjav ali priprav na mednarodno maturo dodatno izvaja tudi v tujem jeziku.

9. člen

(izobraževanje pod enakimi pogoji)

Državljani Republike Slovenije imajo pravico do izobraževanja v gimnazijah pod enakimi pogoji.

Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko izobražujejo v gimnazijah pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

Slovenci brez slovenskega državljanstva po tem zakonu so potomci staršev slovenske narodnosti do tretjega kolena v ravni črti.

Tuji državljani se lahko izobražujejo v gimnazijah pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije, kadar se izobražujejo po načelu vzajemnosti.

V skladu z meddržavnimi pogodbami minister za vsako šolsko leto določi število vpisnih mest za tuje državljane, ki se po načelu vzajemnosti izobražujejo v gimnazijah.

10. člen

(izobraževanje dijakov s posebnimi potrebami)

Vzgoja in izobraževanje posebno nadarjenih, slepih in slabovidnih, gluhih in naglušnih dijakov, gibalno oviranih dijakov, dijakov z govornimi motnjami in dolgotrajno bolnih dijakov ter dijakov z motnjami vedenja in osebnosti (v nadaljnjem besedilu: dijaki s posebnimi potrebami) se v gimnazijah organizira in izvaja v skladu s tem zakonom in posebnimi predpisi.

II. ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVALNEGA DELA

1. Pogoji za vpis

11. člen

(vpis)

V gimnazijo se lahko vpiše, kdor je zaključil osnovnošolsko izobraževanje.

Z izobraževalnim programom se kot pogoj za vpis lahko določijo:

-

znanje iz klasičnih oziroma tujih jezikov, ki so izbirni predmeti osnovnošolskega izobraževanja in

-

preizkus nadarjenosti ali športni dosežki.

12. člen

(vpis v maturitetni tečaj)

V maturitetni tečaj se lahko vpiše, kdor je uspešno končal srednjo poklicno, srednjo tehniško ali drugo srednjo strokovno šolo oziroma tretji letnik gimnazije in je prekinil izobraževanje najmanj za eno leto.

V maturitetni tečaj se lahko vpiše tudi, kdor ni končal šole iz prejšnjega odstavka, je pa zaključil osnovnošolsko izobraževanje, če uspešno opravi preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije.

13. člen

(razpis za vpis)

Ministrstvo, pristojno za šolstvo, na predlog šol objavi skupen razpis za vpis v začetni letnik in v maturitetni tečaj vsako leto, šest mesecev pred pričetkom šolskega leta. K obsegu vpisa si morajo šole pridobiti soglasje ministra.

14. člen

(omejitev vpisa)

Število dijakov, ki jih šola vpiše v začetni letnik in v maturitetni tečaj, se lahko za posamezno šolsko leto omeji, če je število prijavljenih kandidatov bistveno večje, kot so kadrovske in prostorske zmogljivosti šole.

Šola si mora k sklepu o omejitvi vpisa pridobiti soglasje ministra.

15. člen

(merila za izbiro)

Merila za izbiro kandidatov se določijo z izobraževalnim programom.

Pri izbiri kandidatov za vpis v začetni letnik gimnazije se upoštevajo njihovi učni uspehi v tretjem obdobju osnovnošolskega izobraževanja, za vpis v maturitetni tečaj pa učni uspehi v predhodnem izobraževanju.

16. člen

(podzakonski predpis)

Podrobnejše določbe o razpisu in izvedbi vpisa predpiše minister.

2. Dijaki

17. člen

(status dijaka)

Kdor se vpiše v gimnazijo oziroma v maturitetni tečaj, je dijak.

18. člen

(vzporedno izobraževanje)