IZREK
Revizija se zavrne.
JEDRO
Čeprav gre tako pri terjatvi za plačilo neizplačanega dobička kot pri terjatvi za izplačilo izgubljenega dobička za povrnitev gmotne (premoženjske) škode, pa je narava uveljavljenih terjatev različna. Medtem ko gre pri neizplačanem dobičku za navadno škodo, ki se kaže v izgubi zaslužka za nazaj, pa je izgubljen dobiček škoda, ki se kaže v premoženjski razliki med stanjem, ki bi bilo, če ne bi bilo škodnega dogodka, in premoženjskim stanjem, nastalim kot posledica škodnega dogodka. Pri neizplačanem dobičku gre tako za čisto denarno terjatev, zato se prisodi v nominalnem znesku iz časa nastanka terjatve z zamudnimi obrestmi od tedaj dalje, saj za valorizacijo, glede na načelo denarnega nominalizma (394. člen ZOR), v zakonu ni podlage. Drugače pa velja za izgubljeni dobiček, ki ni čista denarna terjatev in pri katerem šele sodišče določi njegov obseg v denarju. Zato njegovo povračilo sodišče odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe (drugi odstavek 189. člena ZOR) in tečejo zamudne obresti od dneva izdaje sodne odločbe dalje.
Tudi zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve (210. člen ZOR) ni čista denarna terjatev, saj je treba vrednost dosežene koristi presojati po času uveljavitve oziroma odločanja o vrnitvenem zahtevku. Zato je tudi pravilna odmera tega zahtevka na dan izdaje sodbe, z obrestmi od tedaj dalje.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.