na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 44-1503/2024, stran 4186 DATUM OBJAVE: 31.5.2024
VELJAVNOST: od 15.6.2024 do 8.8.2025 / UPORABA: od 1.1.2025 do 20.2.2026
RS 44-1503/2024
Verzija
2 / 3
Čistopis se uporablja od 9.8.2025 do 20.2.2026. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
1503. Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi pete alineje enajstega odstavka 51.h člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23) na 201. seji dne 20. 5. 2024 sprejel akt
M I N I M A L N I S T A N D A R D I
za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih
za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih
I. NAMEN
1. člen
(namen)
S tem aktom svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu določa minimalne standarde oziroma pogoje za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih. Namen Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih (v nadaljevanju: Minimalni standardi za izvolitev v nazive) je zagotoviti raziskovalne, pedagoške, strokovne, športne in umetniške standarde, ki bodo prispevali h kakovosti visokega šolstva v Republiki Sloveniji. Akt upošteva načela odprte znanosti (Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti) in je skladen z določili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Akt je sestavljen iz dveh delov, minimalnih postopkovnih standardov in minimalnih količinskih standardov.
2. člen
(zakonski pogoji)
Trajanje naziva, razmerje med pedagoškimi in raziskovalnimi nazivi, področja za izvolitev naziva, odvzem naziva ter drugi pogoji za izvolitev so urejeni od 52. do 59. člena Zakona o visokem šolstvu.
3. člen
(oblikovanje in vsebina meril visokošolskih zavodov)
Minimalne standarde za izvolitev v nazive morajo upoštevati vsi visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji.
Visokošolski zavodi na podlagi Minimalnih standardov za izvolitev v nazive in v skladu s 57. členom Zakona o visokem šolstvu oblikujejo lastna merila za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (v nadaljevanju: merila visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive).
Merila visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive vsebujejo:
-
opis postopka izvolitve v nazive;
-
količinske standarde za izvolitev v nazive, ki morajo biti glede potrebnih vstopnih pogojev enaki ali zahtevnejši od minimalnih standardov za izvolitev v nazive; kot zahtevnejše pogoje se lahko določi: strožje zahteve glede objav znanstvenih člankov za izvolitev v posamezni naziv, določitev objave monografije kot obveznega pogoja za izvolitev (npr. v humanistiki) in strožje zahteve za druge znanstvene, pedagoške in strokovne dosežke, ki so določeni v 7.–12. členu Minimalnih standardov za izvolitev v nazive;
-
kriterije za presojo kakovosti del kandidata v skladu s 5. členom Minimalnih standardov za izvolitev v nazive.
V merilih visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive se podrobneje opredelijo značilnosti za posamezna področja izvolitev (naravoslovje in matematika, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika in umetnost oziroma ožja področja). V merilih visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive se podrobneje opredelijo tudi drugi pedagoški in strokovni dosežki, ki so določeni v 7.–12. členu.
V merilih visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive se urejujejo tudi delo po načelih odprte znanosti (odprti dostop do rezultatov raziskav, zgodnja in odprta izmenjava rezultatov raziskav), sodelovanje v postopkih kvalitativnega ocenjevanja raziskovalnega dela in v odprtih recenzijskih postopkih, vključevanje občanov, civilne družbe in končnih uporabnikov v raziskovanja, komunikacija znanosti, znanje tujega jezika, bivanje v tujini, mednarodna odmevnost, presoja in izkazovanje umetniške usposobljenosti, ponovna izvolitev v nazive, predčasna izvolitev ter ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenih nazivov.
II. MINIMALNI POSTOPKOVNI STANDARDI ZA IZVOLITEV V NAZIVE
4. člen
(postopek izvolitve v visokošolske nazive)
Postopek izvolitve v visokošolske nazive je sestavljen iz dveh delov, in sicer:
-
preverjanja izpolnjevanja potrebnega pogoja za izvolitev v nazive, torej minimalnih količinskih standardov za izvolitev v nazive in meril visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive, pri čemer izpolnjevanje tega pogoja še ne ustvarja pravice do izvolitve v nazive;
-
presoje kakovosti del kandidata za izvolitev v nazive v skladu s 5. členom Minimalnih standardov za izvolitev v nazive in merili visokošolskih zavodov za izvolitev v nazive; ta del vključuje temeljito oceno del kandidata za izvolitev v nazive.
Organi visokošolskih zavodov odločajo o kandidatovem izpolnjevanju pogojev iz 1. odstavka tega člena in v ga v primeru izpolnjevanja le-teh izvolijo v zaprošen naziv.
Podrobnosti postopka so natančneje opredeljene v merilih visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive. Pri oblikovanju teh meril lahko visokošolski zavodi smiselno upoštevajo dobre mednarodne ali domače prakse ter rešitve, ki izhajajo iz prejšnjih Minimalnih standardov za izvolitev v nazive.
5. člen
(presoja kakovosti del kandidata za izvolitev v nazive)
Presoja kakovosti del kandidata za izvolitev v nazive mora temeljiti na kvalitativni oceni, ki vključuje odmevnost kandidatovih del, njihovo področno primernost in družbeno-ekonomsko relevantnost.
Presoja vsebinskih dosežkov znanstvenoraziskovalnega dela in kompetenc kandidata za izvolitev v nazive temelji na objavljenih rezultatih njegovih raziskav, poleg tega pa tudi na ključnih elementih njegovih znanstvenoraziskovalnih rezultatov (npr. na podatkih o mestu objave, citiranosti rezultatov raziskav, javnih recenzijah znanstvenih del, uporabi raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav) ter drugih bilbliometričnih in altmetričnih podatkih.
Presoja pedagoških rezultatov in kompetenc kandidata za izvolitev v nazive temelji na dosežkih na tem področju (npr. na podatkih o načrtovanju, izvajanju, vrednotenju in razvoju študijskih programov, sodelovanju pri razvoju izobraževalnih standardov, mentorstvu ter pripravi in izmenjavi učnega gradiva).
III. MINIMALNI KOLIČINSKI STANDARDI ZA IZVOLITEV V NAZIVE
6. člen
(nazivi)
Minimalni količinski standardi za izvolitev v nazive veljajo za izvolitev v nazive rednega profesorja in znanstvenega svetnika, izrednega profesorja in višjega znanstvenega sodelavca, docenta in znanstvenega sodelavca. Za druge nazive visokošolski zavod samostojno oblikuje merila za izvolitev v naziv.
7. člen
(redni profesor in znanstveni svetnik)
Potrebni pogoji za izvolitev v naziva rednega profesorja in znanstvenega svetnika so:
1.
Najmanj 10 objavljenih člankov (od tega najmanj 5 od zadnje izvolitve v nižji naziv), pri katerih je kandidat za izvolitev v naziv prvi ali vodilni avtor; od tega mora biti najmanj 6 člankov objavljenih v revijah, indeksiranih v podatkovnih bazah SSCI, SCI, AHCI ali Scopus (za področje družboslovja in humanistike). Največ 2 članka sta lahko kratka znanstvena prispevka.
2.
Najmanj 1 članek mora biti objavljen v revijah, indeksiranih v podatkovnih bazah SSCI, SCI z IF ali Scopus s SNIP (za področje družboslovja in humanistike) v zgornji polovici revij s področij po razvrstitvi podatkovnih baz WoS ali Scopus. Na posameznih področjih in disciplinah se kot objava v zgornji polovici revij s področij po razvrstitvi WoS ali Scopus lahko upošteva tudi uvrstitev znotraj posamezne discipline, pri čemer se uvrstitev preračuna znotraj seznama znanstvenih revij, ki so uvrščene v to disciplino. Če se ista revija pojavlja na več področjih, se upošteva višja uvrstitev.
Kandidat lahko največ dva članka iz prve točke prvega odstavka tega člena nadomesti z znanstveno monografijo s področja humanistike in družboslovja, pri čemer avtorstvo monografije nadomešča 2 znanstvena članka.
Kandidat lahko največ 4 članke iz prve točke prvega odstavka tega člena, ki pa ne nadomeščajo obveznih člankov, objavljenih v revijah, indeksiranih v podatkovnih bazah SSCI, SCI, AHCI ali Scopus, nadomesti z naslednjimi dosežki: