Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni

1.1. Namen in cilji

Cilji preventivnih programov za varovanje reproduktivnega zdravja (v nadaljnjem besedilu: preventivni programi VRZ) so:
– zmanjšati ogroženost zaradi bolezni, ki so povezane z reprodukcijo, nenačrtovanimi in neželenimi nosečnostmi, in
– zagotoviti uveljavljanje reproduktivnih pravic in promovirati reproduktivno zdravje.
Reproduktivno zdravje zagotavljajo pravica do zadovoljnega in varnega spolnega življenja, do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, do enake dostopnosti do informacij v zvezi z načrtovanjem družine in varovanjem reproduktivnega zdravja ne glede na spol, do varnih in učinkovitih metod za načrtovanje družine ter pravica do zdravstvenih storitev, ki zagotavljajo ženskam varno nosečnost in porod, ter učinkovito preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni, ki povzročajo prezgodnjo obolevnost in umrljivost.

1.2. Vsebina preventivnih programov varovanja reproduktivnega zdravja

1.2.1. Pregledi in nasveti za načrtovanje družine, za rabo kontracepcije, proti spolno prenosnim okužbam in posledični neplodnosti

Namen teh pregledov in svetovanj je aktivna podpora in zdravstveni nadzor nad populacijo v rodnem obdobju, svetovanje o optimalnem času za zanositev, o primernih metodah uravnavanja rodnosti, o dejavnikih tveganega spolnega in kontracepcijskega vedenja in o dejavnikih tveganja v zvezi s spolno prenosnimi okužbami in posledično neplodnostjo.
Svetovanje obsega usmerjen pogovor o primernih metodah uravnavanja rodnosti (prednosti in pomanjkljivosti kontracepcijskih metod), poduk o pravilni uporabi izbrane metode in kasneje preverjanje, ali jo ženska res pravilno uporablja, svetovanje o tveganem spolnem vedenju s poudarkom na preprečevanju spolno prenosnih boleznih. Opravi se ob prvem obisku pri ginekologu, pri prvem predpisovanju kontracepcije, po porodu, pred dovoljenim splavom in po njem, po spontanem splavu, pri vsaki menjavi metode ter pri prekinitvi rabe vseh kontracepcijskih metod za več kot 12 mesecev.
Predpisovanje hormonske kontracepcije pri ženskah, ki še niso imele spolnih odnosov, se opravi brez preventivnega ginekološkega pregleda. Preventivni ginekološki pregled je potreben šele po začetku spolne aktivnosti. Če je ženska že opravila preventivni pregled v zadnjih treh letih, ga ob začetku predpisovanja hormonske kontracepcije ni treba ponoviti. Ob kliničnih znakih ali strokovno utemeljenem sumu na ginekološko bolezen pa je ginekološki pregled nujen, vendar sodi v kurativni program.
Pred predpisovanjem hormonske kontracepcije (v vseh starostih) se opravi:
– pregled zdravstvene dokumentacije;
– natančna družinska, osebna in ginekološko-porodniška anamneza, usmerjena v dejavnike tveganja;
– ocena somatskega statusa: barva beločnic, palpacija ščitnice in jeter;
– merjenje telesne teže in krvnega tlaka;
– na osnovi anamnestičnih podatkov in kliničnih ugotovitev še laboratorijske preiskave, napravljene v skladu z veljavnimi strokovnimi priporočili in ki lahko izključijo stanja, pri katerih je hormonska kontracepcija kontraindicirana. Ob sumu na bolezen indicirane preiskave sodijo v kurativno obravnavo. Vse ugotovitve je potrebno zabeležiti v zdravstveno dokumentacijo.
Ob predpisovanju intrauterine kontracepcije in diafragme je potreben ginekološki pregled. Če je tak pregled ženska opravila v zadnjih treh letih, je potreben le usmerjen ginekološki pregled, brez odvzema brisa materničnega vratu. Vse ugotovitve je treba zabeležiti v zdravstveni dokumentaciji.
Pregled pred predpisovanjem intrauterine kontracepcije obsega:
– pregled zdravstvene dokumentacije;
– osebna, ginekološka in porodniška anamneza, s posebnim poudarkom na dejavnikih, kjer je raba intrauterine kontracepcije kontraindicirana;
– ginekološki pregled;
– orientacijski somatski status, merjenje telesne teže in krvnega tlaka;
– na osnovi anamnestičnih podatkov in kliničnih ugotovitev še laboratorijske preiskave v skladu z veljavnimi strokovnimi priporočili.
Če je ob pregledu postavljen sum na bolezen, strokovno indicirana ultrazvočna preiskava ne sodi več v preventivni program, ampak je del kurativne obravnave.

1.2.2. Preventivni pregledi v nosečnosti

1.2.3. Pregledi in svetovanja po porodu, spontani in dovoljeni prekinitvi nosečnosti ter zunajmaternični nosečnosti

Pregled ženska opravi 6 tednov po porodu ali 3 tedne po splavu v zdravstvenem varstvu žensk na primarni ravni. Namen teh pregledov je aktivno varovanje reproduktivnega zdravja. Obsega svetovanje glede optimalnega obdobja do naslednje nosečnosti, nasvete za odgovorno kontracepcijsko in spolno vedenje in aktivno zgodnje odkrivanje bolezni v poporodnem obdobju.
Pregled obsega:
– pregled zdravstvene dokumentacije;
– ginekološko in porodniško anamnezo;
– ginekološki pregled in test PAP (če ni bil narejen v zadnjih treh letih);
– orientacijski somatski status, merjenje telesne teže, krvnega tlaka;
– laboratorijske preiskave v skladu z veljavnimi strokovnimi priporočili;
– presejanje za depresivne motnje in anksioznost, odvisnost ter nasilje v družini.
Pregled je obvezno združen z individualnim kontracepcijskim svetovanjem, s posebnim poudarkom na izbiri optimalne metode za uravnavanje rodnosti v poporodnem obdobju ter optimalnem času ponovne zanositve.

1.2.4. Preventivne aktivnosti za varovanje reproduktivnega zdravja v patronažni dejavnosti (preventivni obisk pri nosečnici, otročnici in novorojenčku ter ženskah, ki še niso opredelile ginekologa)

Patronažna služba opravlja aktivno zdravstveno in socialno varstvo. Patronažno zdravstveno nego nosečnic, otročnic in novorojenčkov opravlja ustrezno izobraženo osebje za področje varovanja reproduktivnega zdravja, za kar je odgovorna Visoka šola za zdravstvo.
Preventivna aktivnost za varovanje reproduktivnega zdravja v patronažni dejavnosti obsega (glede na ciljno populacijo):
– pregled zdravstvene dokumentacije;
– svetovanje o načinu življenja in pripravi na porod;
– svetovanje o načinu življenja in oskrbi novorojenčka;
– nasvet o dojenju, pravilni prehrani in negi;
– oskrba otročnice in novorojenca (pregled dojk, čišče, nadzor nad krčenjem maternice, nega epiziotomijske rane, kontrola krvnega tlaka, nega novorojenčka).
Nosečnica ima pravico do enega preventivnega patronažnega obiska, otročnica do dveh preventivnih patronažnih obiskov; šest patronažnih obiskov je namenjenih dojenčku v prvem letu starosti, še dva dodatna obiska pa dojenčkom slepih in invalidnih mater (do dopolnjenega otrokovega prvega leta starosti).
Če se ugotovi, da je treba opraviti več obiskov, kot je določeno v sklopu preventivne dejavnosti, se patronažna služba poveže z izbranim ginekologom oziroma izbranim pediatrom.
Pri ženskah, ki se po treh letih ne odzovejo na vabilo na pregled za preprečevanja raka materničnega vratu, patronažna služba opravi svetovalni preventivni patronažni obisk. Podatke ji posreduje regijski odgovorni ginekolog. O obiskih pri ženskah, ki se ne odzivajo na vabila za aktivno presejanje na raka materničnega vratu, patronažna služba poroča enkrat letno (do marca v tekočem letu za minulo koledarsko leto) vodji državnega programa ZORA. O svojem delu patronažna služba poroča enkrat letno območnemu koordinatorju za preventivno reproduktivno zdravstveno varstvo.

1.2.6. Zgodnje odkrivanje raka dojk

Pri ženskah med 20. in 50. letom izvaja ginekolog na primarni ravni klinični pregled dojk enkrat na tri leta, po 50. letu starosti pa se ti pregledi skupaj z mamografijami izvajajo vsaki dve leti v centrih za dojke na primarni ravni, skladno s priporočili v Strokovnih smernicah za preventivne preglede dojk v Sloveniji.
Pregled pri ženskah med 20. in 50. letom starosti obsega:
– pregled zdravstvene dokumentacije;
– družinsko, osebno, ginekološko in porodniška anamnezo, opredelitev dejavnikov tveganja;
– klinični pregled dojk (inspekcija in palpacija);
– navodilo za samopregledovanje dojk.
Opomba: Če ženska sodi v ogroženo skupino (ženska, ki ima mamo, sestro ali hčer zdravljeno zaradi raka dojk, ženska, ki je prvič rodila po tridesetem letu starosti, ženske z benignimi spremembami v dojki, ki večajo nevarnost raka dojk, ženske, ki so že bile zdravljene zaradi raka na eni dojki), po 40. letu starosti nadaljuje s pregledi v centrih za dojke vsakih 12-24 mesecev.
Ženske, pri katerih je večja možnost, da so nosilke dedno spremenjenega gena, ki jim veča nevarnost raka dojk in/ali jajčnikov, se z napotnico napoti v ambulanto za genetsko svetovanje, kjer se na osnovi posebnega vprašalnika oziroma ankete izračuna tveganje za prisotnost mutiranega gena BRCA 1, 2 in glede na to priporoča oziroma odsvetuje genetsko testiranje.

1.2.7. Predpisovanje HNZ v perimenopavzi in pomenopavzi

Prvo svetovanje in predpisovanje hormonskih nadomestnih zdravil izvaja izbrani ginekolog v obdobju perimenopavze in menopavze pri ženskah brez kroničnih bolezni. Za ogrožene skupine pa v skladu z zadnjimi strokovnimi priporočili.
Pregled pred uvedbo hormonskega nadomestnega zdravljenja (HNZ) obsega:
– pregled zdravstvene dokumentacije;
– družinsko, osebno, ginekološko in porodniško anamnezo, opredelitev dejavnikov tveganja srčno žilnih bolezni, še posebej trombemboličnih obolenj, osteoporoze in raka;
– ginekološki pregled: inspekcija nožnice in materničnega ustja ter bimanualna palpatorna vaginalna preiskava;
– odvzem citološkega brisa, če ni bil pregledan v zadnjih treh letih;
– merjenje telesne višine, teže in krvnega tlaka ter izračun indeksa telesne mase;
– ginekološko ultrazvočno preiskavo.
Če ženska po 50. letu ne hodi na redne preventivne preglede dojk in mamografijo, jo je treba napotiti na pregled dojk v ustrezni center za dojke; če je ženska mlajša od 50 let in v zadnjem letu ni opravila pregleda dojk in mamografije, jo je treba napotiti na tak pregled.
Če ženska jemlje HNZ daljše obdobje (več kot 5 let), mora opraviti mamografijo enkrat letno.
Ženskam, ki so na kontinuiranem HNZ, je potrebno enkrat letno opraviti ultrazvočno oceno debeline endometrija.

1.3. Programirana zdravstvena vzgoja in promocija zdravja v primarnem zdravstvenem varstvu žensk

Programirana zdravstvena vzgoja je pomembna za izboljšanje in varovanje reproduktivnega zdravja in je sestavni del vsakega preventivnega programa. Cilji zdravstveno vzgojnih programov so vzpodbujanje zdravega telesnega, duševnega in spolnega razvoja, odgovornega starševstva in krepitev sposobnosti ljudi za preprečevanje bolezni in odzivanje na zdravstvene probleme. Za dosego teh ciljev je treba poleg informiranja ciljnih skupin prebivalstva zagotoviti tudi njihovo usposobljenost z veščinami, s katerimi so sposobni odločati in ravnati v korist lastnega zdravja. Za učinkovito uporabo veščin je potrebno svetovanje usposobljenega strokovnjaka.
Programirana zdravstvena vzgoja za varovanje reproduktivnega zdravja poteka v obliki:
– individualnega svetovanja – v okviru preventivnega pregleda, ki ga izvaja ginekološki tim;
– skupinske učne delavnice –za ciljne skupine prebivalcev (mladostniki, nosečnice, ženske v različnih obdobjih rodne dobe, ženske s tveganim spolnim in reproduktivnim vedenjem, ženske v perimenopavzi in menopavzi).
To delo opravljajo za zdravstvenovzgojno delo usposobljen kader v javnem zavodu ali zasebnik s koncesijo na primarni ravni. Praviloma se povezujejo strokovnjaki različnih znanj kot so medicinska, psihološka, pravna in socialna. Pri svojem delu morajo uporabljati sodobne zdravstveno vzgojne metode kot so informiranje, opremljanje z veščinami in svetovanje, posredovanje pisnih materialov. Svoje delo je tim dolžan letno analizirati in rezultate analize posredovati koordinatorju preventivnega reproduktivnega zdravstvenega varstva na območnem ZZV.

1.3.1. Smernice za varovanje reproduktivnega zdravja za prebivalstvene skupine s povečanim tveganjem

Cilj tega programa je seznaniti ženske in njihove partnerje s povečanim tveganjem za ohranitev reproduktivnega zdravja, vzpodbuditi pozitiven odnos do lastnega zdravja in zdravega načina življenja ter vplivati na oblikovanje zdravih vedenjskih vzorcev. Poleg ustreznega informiranja je potrebno posebno pozornost posvetiti opremljanju ljudi z veščinami, s katerimi bodo sposobni odločati v korist lastnega zdravja. Vzgoja in svetovanje mora biti prilagojeno potrebam določene skupine.
Program je sestavljen iz tematskih sklopov, ki obravnavajo teme:
– principi zdravega načina življenja;
– principi načrtovanja družine in zdravstvena tveganja;
– varovanje spolnega zdravja in preprečevanje spolno prenosnih okužb;
– izbor kontracepcijskih metod ob upoštevanju prednosti in pomanjkljivosti posameznih kontracepcijskih metod;
– dostopnost zdravstvenih storitev (vzdrževanje stikov z izbranim ginekologom, možnost individualnega svetovanja, način naročanja, plačljivost, predpisovanje, pomen sledljivosti);
– predkoncepcijsko svetovanje;
– načrtovanje družine in svetovanje za uspešen izid nosečnosti ter poglavitni dejavniki tveganja;
– šola za starše;
– vzpodbujanje telesnega, duševnega in socialnega razvoja mladostnikov;
– preprečevanje in odzivanje na zdravstvene probleme mladostnikov;
– preprečevanje nenačrtovanih zanositev in njegov pomen.

1.3.2. Smernice zdravstveno vzgojnega dela z mladostniki

Program je sestavljen iz tematskih sklopov, ki obravnavajo teme:
– informiranost o zdravi in varni spolnosti ter odnosih med spoloma, vzpodbujanje zdravega telesnega, duševnega in socialnega razvoja, odklanjanje vsiljene spolnosti in spolnega nasilja,
– informiranost z dejavniki tveganja (neizkušenost, neinformiranost, pomanjkanje samozavesti, sposobnost samostojnega odločanja, prevzemanje odgovornosti),
– informiranost o načelih načrtovanja družine,
– dostopnost do zdravstveno vzgojnih gradiv,
– motiviranost in pravilna izbira kontracepcijskih metod in pripomočkov ob upoštevanju prednosti in slabosti posameznih metod in pripomočkov, demonstracija pripomočkov, informiranost do dostopnosti do kontracepcije, predstavitev dejavnikov, ki vplivajo na vztrajnost rabe kontracepcije,
– usmerjenost preprečevanje zdravstvenih problemov, ki se pogosteje pojavljajo v populaciji mladostnikov.
Pred načrtovanjem vzgojnega programa naj se določijo lokalne potrebe in zdravstvena tveganja ciljne populacije (situacijska analiza) ter določijo prioritete svetovanja, za svoje delo naj pritegnejo k sodelovanju mlade.
Individualna raven – individualno kontracepcijsko svetovanje, ki ga izvaja ginekološki tim
Skupine – učne delavnice (tematski sklopi, učenje vlog, učenje s pomočjo izobraženih vrstnikov, interaktivno postavljanje vprašanj).

1.3.3. Smernice zdravstveno vzgojnega dela z ženskami pred in po dovoljenemu splavu

Kvalitetno individualno kontracepcijsko svetovanje pred dovoljenim splavom zagotavlja, da je ženska ustrezno informirana o tem posegu in da se lahko o njem svobodno odloča. Individualno kontracepcijsko svetovanje po splavu je zahtevno zaradi telesnega in emocionalnega stresa in potrebno za zmanjšanje tveganja za ponovno nenačrtovano zanositev, povečanje vztrajnosti rabe zanesljivih kontracepcijskih metod in preprečevanje ponovnih splavov. Svetovanje naj poteka individualno, interaktivno in usmerjeno v reševanje problemov in pomoč ženski, da razreši ovire pri uspešni uporabi principov načrtovanja družine in kontracepcijskih metod. Potekati mora pred napotitvijo na poseg in pri kontrolnem pregledu po opravljenem posegu.

1.3.4. Predporodna zdravstvena vzgoja – šola za starše

Šola za starše je pomembna za promocijo zdravja in aktivno skrb za svoje zdravje in zdravje svojih potomcev, za prvič in ponovno noseče ženske in njihove partnerje ter za posebej ogrožene skupine nosečnic (mladostnice, socialnoekonomsko ogrožene nosečnice, nosečnice z zdravstvenimi tveganji ipd.)
Predporodna zdravstvena vzgoja pomembna preventivno aktivnost za zagotovitev optimalnega perinatalnega zdravstvenega varstva. Šola za starše poteka glede na višino nosečnosti v sklopih, ki so tematsko prilagojena zgodnji in pozni nosečnosti.
Program je sestavljen iz tematskih predavanj, ki obravnavajo vsebine:
– nosečnosti (informacije o spočetju, razvoju ploda, zdravem načinu življenja v času nosečnosti, tveganja v nosečnosti);
– porod (informacije o pripravi na odhod v porodnišnico, potrebščine in dokumenti, ki jih je potrebno vzeti s seboj v porodnišnico, znaki začetka poroda, potek poroda, faze poroda, dihalne vaje, sprostitev, porodna bolečina, sodelovanje očeta pri porodu);
– psihološka priprava (informacije o prihodu novega družinskega člana);
– nega novorojenčka (nega, kopanje, umivanje, oblačenje, oprema dojenčka, preprečevanje poškodb v zgodnjem otrokovem obdobju);
– prehrana in dojenje (tehnika dojenja, dodatki v prehrani, adaptirana prehrana);
– zobozdravstvena vzgoja (zdravje zob v času nosečnosti in po porodu, razvoj zob pri otroku);
– prikaz rednih telesnih vaj;
– raba kontracepcije po porodu (pomen načrtovanja nosečnosti v obdobju po porodu, metode kontracepcije, ki so primerne za rabo v poporodnem obdobju),
– osnove pravnega in socialnega varstva v času nosečnosti in poporodnem obdobju (informacije o pravicah in obveznostih ter posredovanje informacij o institucijah, ki lokalno ali državno nudijo svetovanje in/ali pomoč).
Po 12. tednu priporočljiva tedenska telovadba s sprostitvenimi in dihalnimi vajami, ki pa jo izvajalci prilagodijo svojim zmožnostim, medtem ko je prikaz sprostitvenih in dihalnih vaj obvezen.

1.4. Izvajalci preventivnega programa VRZ

Preventivne programe VRZ izvajajo ginekološki timi na primarni ravni in tudi na sekundarni ravni, vendar, pod enakimi pogoji in za enako plačilo kot na primarni ravni. Ginekološki tim sestavljajo zdravnik specialist, diplomirana babica in zdravstveni tehnik. Če v timu ni diplomirane babice, jo je dopustno nadomestiti z diplomirano medicinsko sestro, ki je ustrezno izobražena za samostojno preventivno delo.
Za opravljanje preventivnih programov VRZ mora ginekološki tim izpolnjevati naslednje pogoje:
– imeti mora ustrezno kadrovsko zasedbo;
– redno mora skrbeti za strokovno izobraževanje osebja s posebnim poudarkom na metodologiji dela v primarnem reproduktivnem zdravstvenem varstvu žensk in na osnovah javnega zdravja.
Naloge ginekološkega tima v zvezi z izvajanjem preventivnih programov VRZ so tudi:
– vzdrževanje in hranjenje predpisane dokumentacije (Uradni list RS, št. 65/00);
– sporočanje zakonsko opredeljenih podatkov v državne informacijske zbirke zdravstvenih podatkov, ki so opredeljene v zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00);
– izdelava letnega poročila o opravljenem delu na osnovi smernic Ministrstva za zdravje, ki ga pošlje območnemu odgovornemu ginekologu.
Obvezne laboratorijske preiskave, predpisane v preventivnih programih VRZ, lahko opravljajo le laboratoriji, ki ustrezajo pogojem, ki jih predpiše minister za zdravje.

1.5. Način izvajanja preventivnih programov VRZ

Ginekološki tim izvaja preventivne programe VRZ po dispanzerski metodi dela. Pri tem sodeluje z drugimi strokovnimi službami na področju zdravstvenega in socialnega varstva, ki so udeležene pri zagotavljanju reproduktivnih pravic in celovitega reproduktivnega zdravstvenega varstva.
Izvajanje preventivnih programov VRZ po dispanzerski metodi dela tudi pomeni, da ginekološki tim stalno in aktivno skrbi za reproduktivno zdravje opredeljenih žensk in za reproduktivno zdravje njihovih partnerjev, izvaja programe promocije reproduktivnega zdravja in programirano zdravstveno vzgojo in s tem vzpodbuja ženske in njihove partnerje, da bi čim bolj skrbeli za lastno reproduktivno zdravje in za zdravje svojih potomcev.
Ginekološki tim opravlja preventivne preglede zanj opredeljenih žensk po posameznih vrstah preventivnih programov VRZ, in sicer v naslednjih ciljnih skupinah:
– preventivne aktivnosti v zvezi z načrtovanjem družine in nosečnostjo.
– preventivni klinični pregled dojk v starostni skupini 20-49 let na tri leta;
– preventivne aktivnosti v zvezi s predpisovanjem hormonskega nadomestnega zdravljenja (HNZ) v perimenopavzi in pomenopavzi.
Če ginekološki tim v javnem zavodu iz objektivnih razlogov ne more izvesti dogovorjenega obsega preventivnega programa, mora o tem obvestiti direktorja zavoda, območnega koordinatorja na Zavodu za zdravstveno varstvo in odgovornega območnega ginekologa. Zasebniki s koncesijo so dolžni o motnjah pri izpolnjevanju preventivnega programa obvestiti območnega odgovornega ginekologa. Če eni ali drugi motnje niso sposobni odpraviti sami, sporočijo nacionalnemu koordinatorju za zdravstveno varstvo žensk, vodji državnega programa ZORA in Ministrstvu za zdravje, da preventivnega programa ne morejo opraviti.

1.6. Koordinacija preventivnih programov za varovanje reproduktivnega zdravja

Minister za zdravje imenuje območne odgovorne ginekologe, območne koordinatorje preventivnega reproduktivnega zdravstvenega varstva na območnih zavodih za zdravstveno varstvo in nacionalnega koordinatorja za preventivne programe za varovanje reproduktivnega zdravja žensk, s sedežem na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Območni odgovorni ginekolog je zadolžen za:
– pregled nad izvajanjem (realizacijo) preventivnih programov VRZ na svojem območju;
– pregled nad dostopnostjo do preventivnih ginekoloških pregledov na svojem območju;
– posredovanje informacij o dostopnosti do ginekologa in drugih izvajalcev programov skupaj z območnim koordinatorjem preventivnih programov VRZ ženskam;
– povezovanje primarnega in sekundarnega zdravstvenega varstva žensk na svojem območju ter sodelovanje z drugimi izvajalci;
– pripravo in posredovanje letnega poročila o izvajanju preventivnih programov VRZ v regiji, z oceno realizacije preventivnih programov ter predlogi za izboljšanje stanja, v sodelovanju z območnim koordinatorjem preventivnih programov VRZ;
– posredovanje poročila iz prejšnje alinee nacionalnemu koordinatorju najpozneje do konca marca za preteklo koledarsko leto;
– poročanje nacionalnemu koordinatorju o svojem delu vsake tri mesece.
Območni koordinator preventivnega reproduktivnega zdravstvenega varstva je zadolžen za:
– sodelovanje z območnim odgovornim ginekologom in drugimi izvajalci preventivnih programov na svojem območju;
– pregled nad dostopnostjo preventivnih programov VRZ na svojem območju;
– zagotavljanje pretoka informacij o možni izbiri osebnega ginekologa na svojem območju;
– sodelovanje v pretoku informacij in posredovanje gradiv za vse preventivne programe VRZ v sodelovanju z nacionalnim koordinatorjem;
– analizo reproduktivnega zdravstvenega stanja na svojem območju;
– sporočanje ugotovitev nacionalnemu koordinatorju;
– pripravo poročila skupaj z območnim odgovornim ginekologom za preventivne programe VRZ na svojem območju;
– poročanje nacionalnemu koordinatorju vsake tri mesece.
Nacionalni koordinator preventivnih programov za varovanje reproduktivnega zdravja je zadolžen za:
– sodelovanje pri pripravi ter usklajevanje in posredovanje doktrinarnih stališč za preventivne programe VRZ;
– povezovanje primarne ravni s sekundarno in terciarno ravnjo, sodelovanje s strokovnjaki raznih strok;
– pripravo predlogov za statistično raziskovanje na področju zdravstvenega varstva žensk in sodelovanje s strokovnimi skupinami, ki pripravljajo tovrstne vsebine v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
– usklajenost in posredovanje ter sodelovanje pri pripravi zdravstveno vzgojnih vsebin v sodelovanju s strokovnjaki ustreznih področij;
– pripravo predlogov za spremembe ali dopolnitve statističnega evidentiranja ter strategije varovanja reproduktivnega zdravja ter posredovanje pobud in doktrinarnih stališč pristojnim kolegijem in institucijam;
– koordinacijo odgovornih območnih ginekologov in območnih koordinatorjev preventivnih programov VRZ ter delovanje timov, ki izvajajo preventivne programe;
– obveščanje Ministrstva za zdravje o problemih, ki ovirajo izvajanje preventivnih programov oziroma bi vplivalo na zdravje žensk ter sodeluje pri odpravi ovir;
– letne analize in oceno kakovosti dela, analizo izvajanja preventivnih programov, oceno zdravstvenega stanja na nacionalni ravni in pripravo predlogov za ukrepe.

1.7. Nadzor

Nadzor nad izvajanjem preventivnih programov VRZ v primarnem zdravstvenem varstvu žensk izvaja Ministrstvo za zdravje, ki lahko za nadzor nad posameznimi preventivnimi programi VRZ zadolži delovne skupine.

Za zagotavljanje pravic in ohranjanje kakovostnega zobozdravstvenega varstva otrok in mladine na primarni ravni je nujno zagotoviti naslednjo organizacijo dela:
    Mrežo javne zobozdravstvene službe, na osnovi 5. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92), za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine na primarni ravni določajo in zagotavljajo občine in mestne občine na podlagi kadrovskih standardov. Za področje zobozdravstvenega varstva otrok in mladine so kadrovski standardi in normativi določeni v predlogu nacionalnega programa zdravstvenega varstva RS – Zdravje za vse do leta 2000.  Za izvajanje zobozdravstvenega varstva otrok in mladine veljajo naslednji normativi, ki naj bi bili osnova za načrtovanje in so pri:
    Izvajalcih preventivnega programa v otroškem in mladinskem zobozdravstvu:
    1. specialist pedontolog;
    2. usposobljeni zobozdravnik v dispanzerju za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine (ima zaključen enoletni podiplomski študij iz otroškega in preventivnega zobozdravstva);
    3. zdravstveni delavec z višjo ali visoko izobrazbo za zobozdravstveno prosvetno in preventivno dejavnost pri populaciji od 0 do 19 let;
    4. srednja medicinska sestra za pomoč pri preventivnem delu v ordinaciji in pri preventivnih akcijah zobozdravniškega tima v otroškem in preventivnem zobozdravstvu.
    Po opisu nalog za posamezne profile so normativi naslednji:
    Specialist pedontolog je specialist preventivnega in otroškega zobozdravstva. Ukvarja se s populacijo od 0 do 19 let, njegovo delo je deljeno na kurativni in preventivni del v razmerju 50:50.
    Na področju, ki ga pokriva posamezni dispanzer za otroško in mladinsko zobozdravstvo, skrbi za organizacijo in nadzor nad izvajanjem preventivnih, zobozdravstveno prosvetnih programov. Ciljni normativ je specialist pedontolog na 10000 otrok in minimalni normativ na 30000 otrok, starih od 0 do 19 let (tim sestavljajo specialist pedontolog in zdravstveni tehnik oziroma ciljni ena medicinska sestra).
    Posebna naloga, ki sodi v njegov delokrog, je zdravstvenovzgojno delo v materinski šoli in v postnatalnem obdobju skrb za zobozdravstveno prosvetno in preventivno dejavnost pri populaciji, stari od 0 do 3 let ter epidemiološko spremljanje zdravstvenega stanja zob in ustne votline pri zaupani populaciji na svojem območju. Je koordinator interdisciplinarne povezave med svojimi in drugimi dispanzerji, ki skrbijo za varstvo otrok in mladine (otroški in šolski dispanzerji, patronažna služba) in vzgojno-varstvenimi in prosvetnimi ustanovami.
    Usposobljeni zobozdravnik v dispanzerju za otroško in mladinsko zobozdravstvo ima zaključen enoletni podiplomski študij iz preventivnega, otroškega in mladinskega zobozdravstva in skrbi za oralno zdravje populacije do 19. leta starosti v določenem zdravstvenem območju. Ciljni normativ je 1200 varovancev in minimalni 2000 varovancev na zobozdravnika (tim sestavljajta zobozdravnik in zobni tehnik).
    Na svojem področju skrbi za preventivno zobozdravstveno dejavnost po programu, ki obsega zobozdravstveno prosvetno dejavnost:
    – predavanja za starše, vzgojitelje, učitelje, otroke;
    – sodeluje pri organiziranju naravoslovnih dni v osnovnih šola;
    – sodeluje v programu fluoridacije otrok in mladine;
    – izvaja primarno preventivno dejavnost na mlečnih in stalnih zobeh;
    – izvaja sekundarno prevencijo v smislu zgodnje detekcije in sanacije kariesa in razvojnih anomalij (1 x letno sistematski pregledi);
    – poroča o ugotovitvah pri sistematičnih pregledih z zakonom določen zdravstveno informacijski sistem.
    Zdravstveni delavec z višjo ali visoko izobrazbo za zobozdravstveno vzgojno in preventivno dejavnost (preventivne medicinske sestre v zobozdravstvu) izvaja zobozdravstveno prosvetno dejavnost po navodilih in v dogovoru s specialistom pedontologom in usposobljenim zobozdravnikom v določenem zdravstvenem območju dispanzerja za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine. Ta dejavnost poteka v vzgojno varstvenih organizacijah, šolah in preventivnih kabinetih. Ciljni normativ je 5000 in minimalni 10000 otrok, starih od 0 do 19 let na eno medicinsko sestro “VMS“.
    Zdravstveni tehnik ‘’SMS” poleg svojega osnovnega dela – pomoči zobozdravniku v zobozdravstveni ordinaciji – pomaga pri zobozdravstveno prosvetnem in preventivnem delu z otroki, za katere skrbi njen neposredno predpostavljeni – usposobljeni zobozdravnik v tem dispanzerju. Pravice do celostnega zobozdravstvenega varstva na primarni ravni uveljavljajo otroci in mladina od rojstva do dopolnjenega 19. leta starosti v dispanzerju za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine oziroma v ordinacijah, ki so namenjene tej populaciji.
    Izvajanje obveznega preventivnega zobozdravstvenega varstva otrok in mladine in programirane zdravstvene vzgoje se zaradi posebnih potreb te skupine opravlja v zdravstvenih zavodih in zasebnih ordinacijah, ki pridobijo pooblastilo ministra za zdravstvo. Vsi zobozdravniki v omenjenih zavodih morajo biti zaradi zagotavljanja preglednosti nad oralnim zdravjem te skupine prebivalcev v stalni povezavi z odgovornim zobozdravnikom (vodjo), ki je odgovoren za izvajanje obveznega preventivnega zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje v centralnem dispanzerju za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine za določeno zdravstveno območje v sodelovanju s koordinatorjem za to področje na pristojnem območnem zavodu za zdravstveno varstvo. Centralni dispanzer za določeno zobozdravstveno območje in odgovornega zobozdravnika v centralnem dispanzerju imenuje minister za zdravstvo na podlagi usklajenega predloga med Inštitutom za varovanje zdravja in območnim zavodom za zdravstveno varstvo.
    Zobozdravnik za osebe do dopolnjenega 19. leta starosti je specialist pedontolog, specialist ortodont ali stomatolog s podiplomskim študijem iz zobozdravstvenega varstva otrok in mladine. To obveznost natančno določa 80. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96). Izjemoma pomeni, da na področju, kjer teh strokovnjakov še ni ali kjer je prenizko število otrok, lahko delo opravlja tudi splošni zobozdravnik, ki pa bo moral do leta 2002 opraviti podiplomski študij iz zobozdravstvenega varstva otrok in mladine, da bo strokovno neoporečno izvajal zobozdravstveno varstvo te populacije.
    Pri izvajanju zobozdravstveno vzgojnega in preventivnega programa ne sme obstajati opredeljevanje (registracija) otrok od 0 do 19. leta starosti, ampak se ta dejavnost oziroma programi opravljajo z vsemi otroci po skupinah, katerim so namenjeni (VVO, šole, določeno zdravstveno območje).
    Enaka merila kot za zobozdravstvene zavode (ordinacije) veljajo tudi za zasebnike, ki so prav tako obvezani opravljati obvezni preventivni program in programirano zdravstveno vzgojo, če imajo koncesijo za delo v otroškem in mladinskem zobozdravstvu.
    Podatki o opravljenem delu oziroma programu se zbirajo v centralnem zobozdravstvenem dispanzerju zdravstvenega okoliša za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine, kjer se evalvirajo skupaj s podatki iz nezasebne službe. Izvajalci so obvezni poročati o ugotovljenem stanju na obrazcu PZS- poročilo o serijskem pregledu zob in ustne votline (pri predšolskih otrocih v šestem letu starosti, pri mladini v šestem razredu osnovne šole, tretjem letniku srednje šole in prvem letniku višje ali visoke šole).
    Za izvedbo obveznega preventivnega zobozdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje pripravi odgovorni zobozdravnik (vodja dispanzerja) celoletni načrt dela.
    Za dosego izboljšanja kakovosti zobozdravstvenega varstva in usklajevanja dela med posameznimi varstvi v osnovnem zdravstvu je nujno medsebojno sodelovanje med posameznimi varstvi.
    V primeru, da se zaradi pomanjkanja kadrov obseg obveznega preventivnega programa zobozdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje ne more izvesti, mora odgovorni zobozdravnik obvestiti direktorja zdravstvenega zavoda. Direktor zdravstvenega zavoda je, s pomočjo koordinatorja za to področje na pristojnem območnem zavodu za zdravstveno varstvo, dolžan zagotoviti strokovno ustrezen kader za njuno izvedbo. Če ta rešitev utemeljeno ni izvedljiva, mora direktor zavoda o tem pisno z obrazložitvijo obvestiti Ministrstvo za zdravstvo.

5.1. Predšolski otroci

A) Preventivni zobozdravstveni pregled dojenčka v starosti 6–12 mesecev
    Pregled poteka v času sistematičnega pregleda dojenčkov v prisotnosti enega ali obeh staršev v prostorih zdravstvenega zavoda ali zasebne ordinacije. Preventivna zdravstvena vzgoja poteka organizirano. Na pregled so vabljeni pisno. Usposobljeni zobozdravnik oziroma specialist pedontolog opravi pregled orofacialnega področja in svetuje o prehrani, ustni negi, odpravi morebitnih razvad in jemanju fluoridnih tabletk;
    zaključek pregleda: ovrednotenje ugotovljenih stanj, postavljanje diagnoz, naročanje in pripravo napotnic za nadaljno obravnavo, epidemiološka ocena v ciljni skupini.
    B) Preventivni zobozdravstveni pregledi otrok v prvem, drugem in tretjem letu starosti
    Preventivni pregled poteka enkrat letno v majhnih skupinah s starši ali individualno. Preventivni pregled in posvet opravi specialist ali pedontolog ali usposobljen zobozdravnik v sodelovanju z medicinsko sestro, usposobljeno za preventivo. Preventivna zdravstvena vzgoja poteka organizirano: svetovanje o režimu in sestavi prehrane, zobni negi, odpravi morebitnih razvad in fluoridizaciji s tabletami;
    zaključek pregleda: ovrednotenje ugotovljenih stanj, postavljanje diagnoz, naročanje in pripravo napotnic za nadaljnjo obravnavo, epidemiološka ocena v ciljni skupini;
    C) Preventivni zobozdravstveni pregled otrok v četrtem, petem in šestem letu starosti
    Preventiva poteka organizirano v sodelovanju s starši, otroškimi vrtci, pediatri, z osnovnimi šolami in šolskimi dispanzerji in ob prisotnosti staršev. Preventivni pregled in posvet se opravi enkrat letno pri specialistu ali pedontologu ali usposobljenem zobozdravniku ob sodelovanju medicinske sestre, usposobljene za preventivo.
    Zaključek pregleda: ovrednotenje ugotovljenih stanj, postavljanje diagnoz, sporočilo staršem, naročanje in priprava napotnic za nadaljnjo obravnavo, epidemiološka ocena v ciljni skupini.
    Preventiva obsega:
    – predavanje za vzgojiteljice in starše;
    – praktično učenje o ustni in zobni negi od 3. leta dalje, (VMS);
    – vsakodnevno čiščenje v otroškem vrtcu (VMS);
    – občasno ugotavljanje ustne čistoče in prisotnost oblog;
    – profesionalno čiščenje zobnih oblog;
    – slinski test h kariesu nagnjenih otrok;
    – fluorizacija s tabletami;
    – individualna fluorizacija s premazi, raztopinami in želeji pri ogroženih otrocih;
    – zalivanje fisur na mlečnih in stalnih kočnikih.

5.2. Mladina do dopolnjenega 19. leta starosti in študenti

A) Preventivni zobozdravstveni pregled učencev v vsakem razredu osnovne šole
    Preventiva poteka v sodelovanju z osnovnimi šolami, šolskimi dispanzerji in starši. Preventivni pregled poteka enkrat letno, ponovni pregled pa se opravi šest mesecev po končanem zdravljenju zob. Pregled opravi usposobljen zobozdravnik v dispanzerju ali ambulanti za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine v sodelovanju z medicinsko sestro, usposobljeno za preventivno delo.
    Zaključek pregleda: ovrednotenje ugotovljenih stanj, postavljanje diagnoz, sporočilo staršem, naročanje in priprava napotnic za nadaljnjo obravnavo, epidemiološka ocena v ciljni skupini.
    Preventiva obsega:
    – praktično učenje zobne in ustne nege;
    – nenapovedano kontrolo čistosti zob in kontrolo čistosti zob (OHI);
    – svetovanje o pravilni prehrani;
    – čiščenje zobnih oblog;
    – odkrivanje h kariesu nagnjenih otrok s slinskim testom;
    – individualne preventivne posege in nadzor nad izvajanjem skupinskih posegov;
    – zalivanje fisur na stalnih kočnikih in ličnikih;
    – fluorizacijo s tabletami (1–4 razred), premazi ali želeji (5–8 razred) ali s kombinacijo obeh metod fluoridizacije;
    B) Preventivni zobozdravstveni pregled učencev v 1. in 3. razredu srednje šole
    Preventivni program poteka v sodelovanju s srednjimi šolami in šolskim dispanzerjem. Pregled se opravi enkrat v 1. in enkrat v 3. letniku. Pregled opravi usposobljen zobozdravnik v dispanzerju ali ambulanti za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine v sodelovanju z medicinsko sestro, usposobljeno za preventivno delo.
    Zaključek pregleda: ovrednotenje ugotovljenih stanj, postavljanje diagnoz, sporočilo staršem, naročanje in priprava napotnic za nadaljnjo obravnavo, epidemiološka ocena v ciljni skupini.
    Preventiva obsega:
    – svetovanje o negi in prehrani;
    – ugotavljanje čistosti zob;
    – čiščenje zobnih oblog;
    – ugotavljanje h kariesu nagnjene mladine s slinskimi testi in OHI;
    – individualne preventivne posege;
    – diagnostiko ustnih in zobnih bolezni in parodontopatij;
    – triažo in napotitev k specialistu.
    Pregled opravi usposobljeni zobozdravnik v dispanzerju ob morebitnem sodelovanju s specialistom pedontologom. Sodeluje tudi sestra, ki je usposobljena za preventivno delo.
    C) Preventivni zobozdravstveni pregled študentov v 1. in 3. letniku višje in visoke šole
    Preventivni program poteka v sodelovanju s fakultetami. Pregledi se opravijo enkrat v 1. in enkrat v 3. letniku. Pregled opravi usposobljen zobozdravnik v dispanzerju ali ambulanti za zobozdravstveno varstvo študentov v sodelovanju z medicinsko sestro, usposobljeno za preventivno delo.
    Zaključek pregleda: ovrednotenje ugotovljenih stanj, postavljanje diagnoz (ustnih in zobnih bolezni in parodontopatij), naročanje in priprava napotnic za nadaljnjo obravnavo, epidemiološka ocena v ciljni skupini.
    Preventiva obsega:
    – svetovanje in vzgojo o negi zob, o prehrani, razvadah (kajenje, alkohol, mamila);
    – ugotavljanje čistoče zob;
    – čiščenje zobnih oblog, OHI;
    – individualne preventivne posege.

5.3. Programirana zdravstvena vzgoja

A) Zobozdravstvena vzgoja
    Namenjena je:
    1. zdravstvenim delavcem drugih medicinskih vej, ki obravnavajo otroke in mladino;
    2. vzgojiteljem in učiteljem;
    3. staršem: nosečnicam, mladim staršem predšolskih otrok (v 6. mesecu, 3. in 6. letu starosti), osnovnošolskih otrok – nižja stopnja;
    4. otrokom osnovnih šol: predavanja v okviru naravoslovnih dni v 3. in 7. razredu;
    5. srednješolcem: predavanje v I. letniku.

Za zagotavljanje pravic in ohranjanje kakovostnega patronažnega zdravstvenega varstva zavarovancev na primarni ravni je nujno zagotoviti naslednjo organizacijo dela:
    Mrežo javne zdravstvene službe (nezasebne in zasebne), na osnovi 5. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92), na primarni ravni določajo in zagotavljajo občine oziroma mestne občine na podlagi kadrovskih standardov in normativov za področje patronažnega varstva zavarovancev. Za to področje so kadrovski standardi določeni v predlogu Nacionalnega programa zdravstvenega varsrva RS – Zdravje za vse do leta 2000“. 
    Za izvajanje zdravstvenega varstva za varovance obravnavane v patronažnem varstvu veljajo naslednji normativi, ki naj bi bili osnova za načrtovanje:
    – ciljni 1650 zavarovancev ali 515 družin na medicinsko sestro, usposobljeno za patronažno delo in 30000 prebivalcev na enega fizioterapevta ali delovnega terapevta oziroma kombinacijo obeh;
    – minimalni 3000 zavarovancev ali 930 družin na medicinsko sestro, usposobljeno za patronažno delo in 70000 prebivalcev na enega fizioterapevta ali delovnega terapevta oziroma kombinacijo obeh.
    Pravico do patronažnega varstva na primarni ravni, uveljavljajo zavarovanci v pooblaščeni patronažni službi zdravstvenega zavoda svojega določenega zdravstvenega območja.
    Izvajanje obveznega preventivnega zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje, ki ga opravlja patronažna služba, se zaradi posebnosti dela opravlja v zdravstvenih zavodih in pri zasebnikih, ki so pridobili pooblastilo ministra za zdravstvo. Vse patronažne medicinske sestre morajo biti v stalni povezavi z odgovorno patronažno medicinsko sestro določenega zdravstvenega območja, ki je, ob sodelovanju s koordinatorjem za to področje na območnem zavodu za zdravstveno varstvo, odgovorna za izvajanje preventivnega patronažnega varstva in programirane zdravstvene vzgoje. Delo patronažne službe je usmerjeno predvsem v obravnavo območja kot celote, s tem pa tudi v obravnavo posameznika, družine in skupnosti v njihovem življenjskem okolju. Zagotoviti mora povezavo med institucionalnimi varstvi (zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo itd.) in posamezniki oziroma družinami in skupnostmi na terenu. Odgovorno patronažno medicinsko sestro za določeno zdravstveno območje imenuje minister za zdravstvo na podlagi usklajenega predloga med Inštitutom za varovanje zdravja in območnim zavodom za zdravstveno varstvo.
    Nezavarovane osebe imajo pravico do obravnave patronažne službe, saj gre pri tem za zdravstveno zaščito njih samih in ostalih zavarovancev. Storitve pa se finančno krijejo iz drugih virov.
    Patronažna medicinska sestra opravlja patronažno varstvo zavarovancev na njihovem domu in lokalni skupnosti, kar pomeni, da aktivno skrbi za zdravstveno stanje varovancev v določenem zdravstvenem območju in razvija programe promocije zdravja ter tako vzpodbuja zavarovance k čim večji skrbi za lastno zdravje in zdravje družin. Poglobljeno individualno in družinsko obravnavo zahtevajo predvsem prednostne skupine prebivalstva zaradi svojih bioloških lastnosti (dojenčki, šolarji, nosečnice, starostniki itd.), zaradi spremenjenih pogojev življenja in socialne ogroženosti (priseljenci, brezdomci itd.) ter zaradi zdravstvene ogroženosti (invalidi in kronični bolniki itd.) in drugo.
    Na podlagi letnega načrta dela vsake posamezne patronažne medicinske sestre, odgovorna patronažna medicinska sestra (vodja) patronažne službe zdravstvenega zavoda, pripravi za določeno zdravstveno območje letni načrt programiranega preventivnega patronažnega varstva in programirane zdravstvene vzgoje. Za pripravo kakovostnih načrtov so potrebne analize opravljenega dela v predhodnem obdobju ter predlogi ukrepov za izboljšanje izvajanja zdravstvenega varstva in z zakonom določeno poročanje v zdravstveni informacijski sistem.
    Za dosego izboljšanja kakovosti patronažnega zdravstvenega varstva in usklajevanja dela med posameznimi varstvi v osnovnem zdravstvu je nujno medsebojno sodelovanje.
    V primeru, da zaradi pomanjkanja kadra ni možna izvedba obveznega preventivnega programa patronažnega varstva in programirane zdravstvene vzogje, mora imenovana patronažna medicinska sestra obvestiti direktorja zavoda. S pomočjo koordinatorja za to področje v pristojnem območnem zavodu za zdravstveno varstvo je direktor zdravstvenega zavoda dolžan za izvedbo obveznega preventivnega patronažnega programa zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje zagotoviti strokovno ustrezen tim. Kolikor to utemeljeno ni mogoče, mora direktor zavoda pisno z obrazložitvijo obvestiti Ministrstvo za zdravstvo.
    Patronažna varstva so organizacijske službe znotraj zdravstvenih zavodov in jih vodijo strokovnjaki zdravstvene nege z najmanj višjo izobrazbo. Nosilka patronažne zdravstvene nege je medicinska sestra (z višjo izobrazbo) ali specialistka patronažne zdravstvene nege. V izvajanje zdravstvenenege bolnika na domu se lahko vključijo tudi zdravstveni tehniki (s srednjo izobrazbo).
    Negovalni tim: medicinska sestra (specialist patronažne zdravstvene nege), zdravstveni tehnik.
    Zdravstveni tim: zdravnik ali zdravnik določenega področja, patronažna medicinska sestra iz določenega področja, medicinska sestra iz dispanzerja in zdravstveni tehnik, medicinska sestra, socialni delavec, delovni terapevt, fizioterapevt, logoped, psiholog in drugi strokovni sodelavci na terenu.
    Evidenca o družinah in varovancih:
    – Za družino se vodi patronažni karton družine z naslednjimi dokumentacijskimi obrazci: zdravstveno socialna anamneza družine, dokumentacijski obrazci posameznih varovancev (otroški list, list nosečnice, list bolnika, list starostnika, načrt patronažne zdravstvene nege, funkcionalno zdravstveno stanje varovanca, obvestilo patronažni službi zdravstvene nege itd.).
    – Za področje lokalne skupnosti se vodi evidenca vitalne statistike, epidemiloška slika lokalne skupnosti in ostala dokumentacija, ki jo zahteva organizacija dela (protokol bolnikov in ostali podatki).

7.1. Šest patronažnih obiskov pri dojenčku v prvem letu starosti, dva dodatna patronažna obiska pri dojenčkih slepih in invalidnih mater do 12. meseca otrokove starosti in po en obisk v 2. in 3. letu starosti

7.1.1. Patronažni obiski pri novorojenčku in dojenčku

Novorojenček je obravnavan takoj po odpustu iz porodnišnice do 28. dneva starosti. Dojenček je obravnavan od 1. meseca starosti do 12. meseca starosti v 4.-5. mesecu, 7.-8. mesecu in 10.-11. mesecu. Novorojenček in dojenček je obravnavan iz vidika patronažne zdravstvene nege s poudarkom na negi in oskrbi.
    Patronažna medicinska sestra sistematično obravnava varovanca po principu načrtovanega dela na svojem določenem terenu. Standard dela zahteva zajem novorojenca v 24 urah po odpustu iz porodnišnice (odstopanja možna v primeru objektivnih ovir) in kasnejše obravnavanje glede na strokovno odločitev patronažne medicinske sestre (v obdobju novorojenca do vzpostavljenega dobrega odnosa s starši, vzpostavljanja dojenja, zagotavljanja primerne teže in sposobnosti za samostojno nego). Obravnavanje dojenčka zahteva obiske na domu glede na negovalno anamnezo, najmanj pa ob vsaki bistveni spremembi, ki se dogaja ob otrokovem razvoju (način prehrane, mejniki psihičnega oziroma fizičnega razvoja otroka). Cilj obravnave je zdrav psihofizičen razvoj novorojenčka in dojenčka.
    Splošne naloge: strokovna priprava na terensko delo (družinski omot z dokumentacijskimi obrazci, pripomočki za nego novorojenčka, zdravstvenovzgojnimi navodili) negovalna anamneza novorojenčka, dojenčka in njegove družine, načrtovanje in izvajanje negovalnih intervencij za novorojenčka, dojenčka in njegovo družino, vrednotenje opravljenega dela.
    Specifične naloge pri novorojenčku: fizični pregled novorojenčka (glava, fontanela, beločnica, ustna votlina, ustnice, koža, prsni koš, spolovilo, roke, noge, prsti, nohti, izločki), nega novorojenčka (umivanje, oblačenje, previjanje), nega popkovne rane, pomoč pri dojenju, ureditev ležišča, zdravstvenovzgojno delo z družino (učenje nege novorojenčka, tehnika povijanja v abdukcijo, dojenje, hranjenje z dodatki, pitje čaja, primerno ležišče, lega novorojenčka, sobna temperatura, zračenje, sprehodi, obisk v otroški posvetovalnici, seznanitev z nekaterimi simptomi obolenj, seznanitev o novorojenčkovih potrebah po toplini, nežnosti, varnosti, spanju, psihični razvoj, jemanje vitaminov in mineralov), kopanje novorojenčka na zadnjem obisku v 4. tednu starosti, zdravstvenovzgojno delo z družino in novorojenčkom – dojenčkom do 4. meseca otrokove starosti (svetovanje glede prehrane, dojenja, dodatkov, nege dojenčka, nege zob – prevencija kariesa, psihofizični razvoj, sprehodi, sončenje, obiski v otroški posvetovalnici, povijanje, UZ pregled kolkov, cepljenje, zdravstvenovzgojno delo v smislu ohranitve in krepitve zdravja ter preprečevanja bolezni).
    Specifične naloge pri dojenčku: fizični pregled dojenčka (glava, ustna votlina, zobki, koža, psihofizični razvoj dojenčka, dvigovanje glave), nega dojenčka, previjanje, sprehodi, kopanje, hranjenje dojenčka, dojenje, dodatki (jamanje vitaminov in mineralov), zdravstvenovzgojno delo z dojenčkom in njegovo družino (pregledi v otroški posvetovalnici, cepljenje, pravilna prehrana dojenčka, ustrezen psihofizični razvoj dojenčka, uporaba pripomočkov – stol, uporaba igrač, vzpodbujanje psihofizičnega razvoja dojenčka, nasveti v zvezi z obolenji dojenčka, zdravstveno vzgojno delo v smislu krepitve in ohranitve zdravja ter preprečevanja bolezni).
    Individualne naloge: izvajanje nalog v družini z novorojenčkom in dojenčkom na podlagi individualnih potreb in problemov.

7.1.2. Patronažni obiski pri otroku v 2. in 3. letu starosti

Otrok je obravnavan sistematično v 2. in 3. letu starosti in ob bistvenih spremembah v družini (rojstvo novega otroka, problematične ločitve, rejništvo, smrt). Sistematično je obravnavan vsak otrok, ki je ali ni vključen v vzgojno varstvene ustanove ter otrok z motnjami v razvoju, slepi in invalidni otroci v domači oskrbi. Cilj obravnave je spremljanje psihofizičnega razvoja otroka in pomoč pri zagotavljanju optimalnih pogojev za njegov razvoj iz vidika zdravstvene nege.
    Vsebina patronažnega obiska pri otroku
    Splošne naloge: strokovna priprava na terensko delo (družinski omot z dokumentacijskimi obrazci, zdravstvenovzgojna navodila), negovalna anamneza otroka in njegove družine, načrtovanje in izvajanje negovalnih intervencij za otroka in njegovo družino, vrednotenje opravljenega dela.
    Specifične naloge: fizični pregled otroka (višina, teža, prsni koš, stopala, zobki, hoja, govor, motorika, igranje, poznavanje ljudi in stvari), nega otroka, previjanje, uporaba nočne posode, kopanje, sprehodi, potovanja, hranjenje otroka, otroška prehrana, samostojno hranjenje, zdravstvenovzgojno delo z otrokom in njegovo družino (cepljenje, jasli, pravilna nega in prehrana otroka, pravilna vzgoja otroka, pohvale, graje, redna uporaba nočne posode, izgovorjava posameznih besed, kratkih stavkov, socializacija otroka, zdravstvenovzgojni nasveti v tretjem letu otrokove starosti, psihofizični razvoj, socializacija, vrtec, zdravstvenovzgojno delo v smislu ohranitve in krepitve zdravja ter preprečevanja bolezni).
    Individualne naloge: izvajanje nalog v družini z otrokom na podlagi individualnih potreb in problemov.

7.2. Dva patronažna obiska na leto pri slepih in slabovidnih z dodatnimi motnjami v starosti od 7 do 25 let, ki so v domači oskrbi

Patronažna medicinska sestra obišče takšne varovance dvakrat letno zaradi nudenja pomoči družini in aktiviranja varovanca v največji možni meri.
    Vsebina patronažnega obiska
    Splošne naloge: strokovna priprava na terensko delo (družinski omot z dokumentacijskimi obrazci, zdravstvenovzgojna navodila), negovalna anamneza varovanca in njegove družine, načrtovanje in izvajanje negovalnih intervencij za varovanca in njegovo družino, vrednotenje opravljenega dela.
    Specifične naloge: fizični pregled (odvisno od starosti varovanca in funkcionalnega zdravstvenega stanja), samostojnost pri negi in prehrani (odvisno od starosti varovanca in funkcionalnega zdravstvenega stanja), zdravstvenovzgojno delo z varovancem in njegovo družino v smislu krepitve in ohranitve zdravja ter preprečevanja bolezni, možnosti nabave pripomočkov, usposobljenosti za samostojno življenje, možnosti finančnih sredstev, seznanitev z društvi in možnostmi vključevanja v društva, o nabavi psa vodnika, seznanitev z možnostmi klimatskega zdravljenja, cepljenja, sistematičnih pregledov ter seznanitev z možnostmi obolenj, ki so odvisna od starosti varovanca.
    Individualne naloge: izvajanje nalog v družini s takšnim varovancem na podlagi njegovih osebnih potreb in problemov.

7.3. Dva obiska patronažne sestre pri otročnici in en obisk pri nosečnici

Cilj obravnave je normalen potek nosečnosti in poporodnega obdobja v smislu krepitve in ohranitve zdravja ter preprečevanja komplikacij in vzpostavljanje primernih interakcij v družini. Obravnava nosečnice se načrtuje enkrat v času nosečnosti. Otročnica je ženska do vključno šestih tednov po porodu. Naloga patronažnega varstva je, da obravnava vsako otročnico.
    Vsebina patronažnega obiska
    Splošne naloge: strokovna priprava na terensko delo (družinski omot z dokumentacijskimi obrazci, pripomočki za nego nosečnice in otročnice, zdravstvenovzgojna navodila), negovalna anamneza otročnice in njene družine, načrtovanje in izvajanje negovalnih intervencij za nosečnico in otročnico ter njuni družini, vrednotenje opravljenega dela.
    Specifične naloge pri nosečnici: v nosečnosti pouči ženo o poteku normalne nosečnosti in poroda, seznani jo s spremembami na telesu (dojke, pigmentacija, rodila), z nevšečnostmi v nosečnosti (slabost, bruhanje, bljuvanje, zaprtost, pogostejše uriniranje, krči v nogah, nespečnost), o lajšanju teh težav, s spremembami v čustvovanju, svetuje pravilno prehrano, seznani jo z živili, ki jih v nosečnosti ne priporočajo, odsvetuje razvade, svetuje zdrav način življenja, uporabo pravilne obleke in obutve, svetuje telesne vaje in jo usmerja v materinsko šolo, seznani jo o pomenu rednih ginekoloških pregledov, napoti jo v zobozdravstveno ambulanto, jo motivira za dojenje, seznani jo z nevarnimi znamenji, zaradi katerih mora takoj h ginekologu, seznani jo o psihoprofilaktični pripravi na porod in in opravi zdravstveno vzgojno svetovanje v zvezi z vrnitvijo otročnice in novorojenčka v domače okolje, razloži ji pravno in socialno varnost, ter opravi zdravstvenovzgojno delo z družino v smislu krepitve in ohranitve zdravja ter preprečevanja bolezni.
    Specifične naloge pri otročnici: v izrednih razmerah vodenje poroda na domu (število obiskov se poveča), fizični pregled otročnice (merjenje temperature, pulza, RR, pregled dojk, čišče, fundusa uterusa, šivov, anogenitalnega predela, prisotnost edemov), pravilna nega in higienski režim v poporodnem obdobju, pravilna prehrana in pitje ustreznih količin tekočin, zdravstvenovzgojno delo z družino in otročnico (motivacija za dojenje, nega novorojenčka, tehnika previjanja, seznanitev o otrokovih potrebah po toplini, nežnosti in varnosti, seznanitev z nekaterimi obolenji, poučitev o poporodni telovadbi, seznanitev z metodami zaščite pred nezaželjeno nosečnostjo, napotitev na poporodni pregled, svetovanje o normalnem delu, življenju in spolnih odnosih, zdravstvenovzgojno delo v družini v smislu krepitve in ohranitve zdravja ter preprečevanja bolezni).
    Individualne naloge: izvajanje nalog v družini z nosečnico in otročnico na podlagi osebnih potreb in problemov varovanke.

7.4. Zavarovane osebe, stare 25 let in več

Dva patronažna obiska na leto v družini bolnika z aktivno tuberkulozo. Dva patronažna obiska na leto pri bolniku z mišičnimi, živčno-mišičnimi boleznimi, paraplegijo, tetraplegijo, multiplo sklerozo, cerebralno paralizo, osebah z motnjami v razvoju, invalidih in kronično bolnih osebah ter osebah, ki so stare več kot 65 let in so osamele in socialno ogrožene.
    Namen obiskov je zagotavljanje aktivnosti, ki bodo vodile k ohranitvi in krepitvi najvišjega nivoja zdravja glede na bolezen, preprečevanju komplikacij in pomoči pri zagotavljanju oskrbe in možnosti za samonego in samooskrbo na domu.
    Naloga patronažnega varstva je spremljanje kroničnega bolnika in izvajanje zdravstvene nege po planu. Spremljanje se opravlja ob dvakratni letni obravnavi. V primeru ugotovljene potrebe po poglobljeni zdravstveni negi se na podlagi strokovne presoje medicinske sestre v sodelovanju z zdravnikom opravi potrebno število preventivnih obravnav. Cilj obravnave je kroničnemu bolniku omogočiti kakovostno življenje v domačem okolju.

7.4.1. Obisk patronažne sestre pri kroničnem bolniku dvakrat letno

Patronažna medicinska sestra obišče kroničnega bolnika dvakrat letno z namenom nudenja ustrezne pomoči družini za čim kakovostnejši način življenja glede na zbolenje.
    Vsebina patronažnega obiska
    Splošne naloge: strokovna priprava na terensko delo (družinski omot z dokumentacijskimi obrazci, zdravstvenovzgojna gradiva), negovalna anamneza kroničnega bolnika in njegove družine, načrtovanje in izvajanje negovalnih intervencij za varovanca in njegovo družino, vrednotenje opravljenega dela.
    Specifične naloge: fizični pregled bolnika (teža, višina, pomičnost, zdravstveno stanje, psihično stanje), ustrezna prehrana in nega bolnika, zdravstvenovzgojno delo z družino in bolnikom glede na njegovo diagnozo (redno jemanje zdravil, redna kontrola pri zdravniku, upoštevanje diete, upoštevanje ostalih navodil zdravnika, nasveti o ustrezni negi, higieni okolja, pomoč pri urejanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja, možnost klimatskega zdravljenja, seznanitev z društvi, zdravstvenovzgojno delo z družino in bolnikom v smislu krepitve in ohranitve zdravja ter preprečevanja bolezni, pomoč pri zgodnjem odkrivanju bolezni, ureditev zdravstvenenege bolnika na domu).
    Individualne naloge: izvajanje individualnih nalog v družini s kroničnim bolnikom na podlagi osebnih potreb in problemov varovanca.

7.4.2. Obisk patronažne medicinske sestre dvakrat letno pri varovancih, starih nad 65 let, ki so osameli in socialno ogroženi

Patronažna medicinska sestra obišče starostnika dvakrat letno z namenom ohranitve zdravja in nudenja pomoči starostniku in njegovi družini za čim kakovostnejše življenje v domačem okolju.
    Vsebina patronažnega obiska
    Splošne naloge: strokovna priprava na terensko delo (družinski omot z dokumentacijskimi obrazci, zdravstvenovzgojna gradiva), negovalna anamneza starostnika in njegove družine, načrtovanje in izvajanje negovalnih intervencij za starostnika in njegovo družino, vrednotenje opravljenega dela.
    Specifične naloge: fizični pregled starostnika (teža, višina, pomičnost, zdravstveno stanje, psihično stanje), ustrezna prehrana in nega starostnika, zdravstvenovzgojno delo z družino in starostnikom (prehrana, nega, samostojnost, možnost ureditve prehrane po tretji osebi, pravice iz zdravstvenega zavarovanja, varovanje starostnika, HALO telefon, urejanje domskega varstva, gospodinjska pomoč, pomoč v smislu dviga kakovosti življenja starostnika, seznanitev z obolenji, napotitev na redne sistematične preglede, seznanitev z društvi, zdravstvenovzgojno delo z družino in starostnikom v smislu krepitve in ohranitve zdravja ter preprečevanja bolezni, pomoč pri zgodnjem odkrivanju bolezni, ureditev zdravstvene nege bolnika na domu).
    Individualne naloge: izvajanje individualnih nalog v družini s starostnikom na podlagi osebnih potreb in problemov varovanca.

7.5. Programirana zdravstvena vzgoja

Zajema predvsem zdravstvenovzgojno delo v družini in v lokalni skupnosti, z individualno in skupinsko zdravstveno vzgojo.

7.5.1. Zdravstvena vzgoja v družini

Cilj je obravnava družine v domačem okolju in podpora družini v prelomnih obdobjih, s tem pa zagotoviti pozitiven odnos, stališča in prepričanja o zdravju, krepitvi in ohranitvi zdravja in vspodbujati aktivnosti za zagotavljanje edinstvene funkcije, ki jo ima družina (družinska skupnost) pri tem. V primerih odstopanja od zdravja je namen nuditi podporo in pomoč v prizadevanjih za samopomoč in sopomoč v družini (skupnosti), pravilno in pravočasno ukrepanje. V času bolezni je namen nuditi podporo in pomoč pri razvijanju preostalih sposobnosti, sodelovanju pri zdravljenju, nadzorovanju bolezni ter preprečevanju bolezni in komplikacij.
    Družino (družinsko skupnost) opredeli glede na vsebino obravnave zdravstvene vzgoje in zdravstvene nege:
    – zdrava družina (družinska skupnost),
    – potencialno ogrožena družina (družinska skupnost),
    – zdravstveno in/ali socialno ogrožena družina (družinska skupnost).
    A) Zdravstvena vzgoja v zdravi družini
    Cilj obravnave je obravnava družine v okolju kjer živi in pomoč ter vspodbuda družini pri razvijanju in ohranjanju dobrega funkcionalnega stanja družine, dobrih medsebojnih odnosov in razvijanje pozitivnega odnosa do zdravja, njegove ohranitve in krepitve z upoštevanjem družinskih nazorov, kulturnih stališč in veroizpovedi.
    Obravnava zdrave družine (družinske skupnosti) zajema:
    Negovalno anamnezo z negovalno diagnozo družine: ugotavljanje funkcionalnega stanja družine, ugotavljanje vplivov zunanjega okolja na družino, ugotavljanje odnosov in posameznih vlog v družini, ugotavljanje stališč in mnenj ter prepričanj v zvezi z zdravjem.
    Načrtovanje zdravstvenovzgojnega dela v družini: Glede na ugotovljeno problematiko se načrtuje, izvaja in vrednoti stanje v družini in proces zdravstvene vzgoje in zdravstvene nege. Delo po planu zajema predvsem družine v njihovih različnih funkcionalnih stanjih (mlada družina, družina ob rojstvu otroka, družina z mladostnikom, razširjena družina, večgeneracijska družina, družina praznega gnezda, starejša zakonca, družina ob umiranju in smrti).
    Izvajanje zdravstvenovzgojnega dela v družini.
    Vrednotenje zdravstvenovzgojnega dela v družini.
    B) Zdravstvena vzgoja v potencialno ogroženi družini
    Cilj obravnave je skupaj z družino v okolju, kjer živi, ugotoviti potencialne ogrožujoče dejavnike, podpreti in usposobiti družino za samoopazovanje in samopomoč, ter pravočasno ukrepanje v vseh aktivnostih za zagotavljanje, ohranitev in krepitev zdravja.
    Obravnava potencialno ogrožene družine zajema:
    Negovalno anamnezo z negovalno diagnozo družine: ugotavljanje funkcionalnega stanja, ugotavljanje zunanjih vplivov, ugotavljanje odnosov in vlog v družini, ugotavljanje stališč, odnosov in vedenj, ki so povezana z zdravjem, ugotavljanje ogrožujočih dejavnikov na zdravje v družini.
    Načrtovanje zdravstvenovzgojnega dela v potencialno ogroženi družini. Načrtno delo poteka v potencialno ogroženi družini, kadar se kažejo nezadovoljiva funkcionalna stanja, nezdravi stili življenja, nezdravo ožje in širše okolje družine, slabi ekonomski in socialni pogoji, ter neprilagojenost na spremenjene življenjske pogoje.
    Izvajanje zdravstvenovzgojnega dela v družini.
    Vrednotenje zdravstvenovzgojnega dela v družini.
    C) Zdravstvena vzgoja v zdravstveno in socialno ogroženi družini
    Cilj je obravnava družine v okolju, kjer živi, ter pomoč družini pri vzpostavljanju ustreznega funkcionalnega stanja glede na ogroženost in preprečevanje nezmožnosti samooskrbe, pomoč pri razvijanju preostalih sposobnosti, iskanju resursov prilagoditve, ohranjanju dobrih medsebojnih odnosov, sodelovanju pri zdravljenju, nadzorovanju bolezni ter preprečevanju bolezni in komplikacij ter usposabljanju družinskih članov za samonego.
    Obravnava zdravstveno in/ali socialno ogrožene družine zajema:
    Negovalno anamnezo z negovalno diagnozo družine: ugotavljanje sprememb v funkcionalnem stanju družine, ugotavljanje spremenjenih odnosov in vlog v družini, ugotavljanje vplivov zunanjega okolja na družino, ugotavljanje faktorjev, ki omogočajo sprejemanje situacije in faktorjev za pospešeno prilagoditev družine na situacijo, ugotavljanje znanja, stališč, zaznav, vrednot v zvezi z zdravjem in boleznijo v družini.
    Načrtovanje zdravstvenovzgojnega dela v zdravstveno in socialno ogroženi družini. Načrtno delo poteka v družini, ki je zdravstveno in socialno ogrožena zaradi prisotnosti bolezni, invalidnosti in ogrožujočih socialnih in ekonomskih razmer, ter neprilagodljivosti na spremenjene življenske razmere.
    Izvajanje zdravstvenovzgojnega dela v družini.
    Vrednotenje zdravstvenovzgojnega dela v družini.

7.5.2. Zdravstvena vzgoja v lokalni skupnosti

V okviru obravnave lokalne skupnosti gre za delovanje patronažne medicinske sestre kot neposredne poznavalke zdravstveno socialne problematike na določenem terenu. Njene aktivnosti so usmerjene predvsem v preventivne aktivnosti in zdravstvenovzgojno izobraževanje prebivalstva.
    Na podlagi epidemiološke in socialne slike v določeni skupnosti in na podlagi raziskav se patronažna medicinska sestra odloča za izvajanje aktivnosti zdravstvene nege. Cilj obravnave je zmanjševanje zdravstveno socialnih problemov ter spreminjanje vedenja posameznikov za boljše in kakovostnejše življenje.
    Obravnava lokalne skupnosti zajema
    Negovalno anamnezo z negovalno diagnozo lokalne skupnosti: ugotavljanje socialne problematike v lokalni skupnosti, ugotavljanje zdravstvene problematike v skupnosti, ugotavljanje prepričanj, vrednot in vedenjskih oblik v skupnosti v odnosu do zdravja, bolezni in rehabilitacije.
    Načrtovanje zdravstvenovzgojnega dela v lokalni skupnosti. Patronažna medicinska sestra je pobudnik zdravstvenovzgojnega delovanja v lokalni skupnosti, ki poteka v tesnem sodelovanju s člani skupnosti in je glavni koordinator dela v skupnosti. Patronažna medicinska sestra pripravlja zdravstvenovzgojne programe, jih organizira in je tudi njihova izvajalka.
    Izvajanje zdravstvenovzgojnega dela v lokalni skupnosti.
    Vrednotenje zdravstvenovzgojnega dela v lokalni skupnosti.

7.5.3. Preventivne zdravstvenovzgojne skupine

Skupina za samopomoč
    Vsebina dela: organiziranje skupine za samopomoč, vodenje skupine za samopomoč, ciljano izvajanje preventivnih zdravstvenovzgojnih storitev.
    Klubi in društva
    Vsebina dela: organiziranje in vodenje kluba oziroma društva, aktivno sodelovanje v klubih oziroma društvih, ciljano izvajanje zdravstvenovzgojnih storitev, ciljano izvajanje meritev (RR, telesna teža, kontrola krvnega sladkorja).
    Zdravstvenovzgojno predavanje
    Vsebina dela: v skladu s problematiko lokalne skupnosti, šole, vrtcev, delovnih organizacij, zavodov, društev.
    Delo z majhno skupino
    Vsebina dela: organiziranje in vodenje ciljne skupine, aktivno sodelovanje v ciljni skupini, ciljano izvajanje zdravstvenovzgojnih storitev, ciljano izvajanje meritev (RR, telesna teža, kontrola krvnega sladkorja).
    Individualna zdravstvena vzgoja
    Vsebina dela: izvajanje ciljane individualne zdravstvene vzgoje z varovancem v družini in izven nje.

Za ohranjanje kakovostnega zdravstvenega varstva športnikov na primarni ravni je nujno zagotoviti naslednjo organizacijo dela:
Vsi zdravniki v zavodih in ordinacijah iz prejšnjega odstavka morajo biti zaradi zagotavljanja preglednosti nad zdravjem te populacije v stalni povezavi z odgovornim zdravnikom, ki je odgovoren za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva športnikov v sodelovanju s koordinatorjem za področje na pristojnem območnem zavodu za zdravstveno varstvo. Odgovornega zdravnika določenega zdravstvenega območja imenuje minister za zdravstvo na podlagi usklajenega predloga med Inštitutom za varovanje zdravja Republike Slovenije in območnim zavodom za zdravstveno varstvo.
    Mrežo javne zdravstvene službe, na osnovi 5. člena zakona o zdravstveni dejavnosti, na primarni ravni določajo in zagotavljajo občine oziroma mestne občine na podlagi kadrovskih standardov za področje zdravstvenega varstva športnikov. Za področje zdravstvenega varstva športnikov so kadrovski standardi in normativi določeni v predlogu nacionalnega programa zdravstvenega varstva RS – Zdravje za vse do leta 2000. 
    Za izvajanje zdravstvenega varstva športnikov veljajo naslednji normativi, ki naj bi bili osnova za načrtovanje:
    – ciljni 3500 aktivnih vrhunskih športnikov-tekmovalcev, vključenih v športne klube na tim športnega zdravnika;
    – minimalni 4500 aktivnih vrhunskih športnikov-tekmovalcev, vključenih v športne klube na tim športnega zdravnika.
    Tim športnega zdravnika sestavljajo: zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa, 0,5 (minimalno 0,3) višje medicinske sestre “VMS“, posebej usposobljene za delo s športniki, en zdravstveni tehnik “SMS“ in 0,25 psihologa specialista, posebej usposobljenega za delo s športniki. Pregledi potekajo po pravilniku o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov udeležencev v športu.

8.1. Razdelitev udeležencev v športu (kakovostne skupine):

1. Vrhunski in potencialno vrhunski športniki
    2. Športniki panog z večjim rizikom poškodb
    3. Športniki, vključeni v programe selektivnega športa (perspektivni)
    4. Športniki, vključeni v programe kakovostnega športa (republiški)
    5. Rekreativni športniki
    6. Športniki invalidi
    7. Trenerji
    8. Sodniki na športnih tekmovanjih.

8.2. Izvajalci preventivnih zdravstvenih pregledov

Preventivne zdravstvene preglede opravljajo pooblaščeni zdravniki (licenca) v pooblaščenih zdravstvenih zavodih in zasebnih ordinacijah.
    A) licenca: zdravnik specialist medicine dela, športa in prometa (MDP) z usmeritvijo v medicino športa (tretjestopenjski študij);
    B) licenca: zdravnik specialist MDP s podiplomskim tečajem iz medicine športa, za kandidate od 3. do 8. točke;
    C) licenca: specialist šolske medicine s podiplomskim tečajem iz medicine športa, za kandidate pod 3. in 4. točko, mlajše od 12 let in kandidate do 19. leta starosti pod 5. točko;
    Športnika napoti na predhodni ali obdobni preventivni zdravstveni pregled odgovorna oseba matične športne organizacije, trener kluba ali izbrani osebni zdravnik, če presodi, da zaradi ali v zvezi z ukvarjanjem z izbrano športno panogo, obstaja nevarnost za zdravje ali življenje športnika.
    Učence in študente moramo vsako šolsko leto ob predložitvi klubske izkaznice potrditi kot športnike. Njihovo število in poimenski seznam moramo dostaviti ustreznemu zdravstvemu zavodu, pristojnemu za izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov športnikov. Ti športniki, glede na svojo kakovostno stopnjo, opravijo ustrezen preventivni zdravstveni pregled v enoti šolske medicine, dispanzerju medicine dela, prometa in športa ali v centru za medicino športa, in to pri zdravnikih z licenco.
    Izvajalci preventivnega zdravstvenega varstva športnikov (učencev in študentov) morajo o rezultatih predhodnega ali obdobnega pregleda športnika obvestiti zdravnika šole (fakultete) in izbranega osebnega zdravnika športnika. Informacije potekajo tudi v obratni smeri. Tako pregledov ne podvajamo, opravljeni so bolj usmerjeno, ustrezno specifičnim obremenitvam in zahtevam določene športne panoge.
    Preventivni zdravstveni pregledi učencev in športnikov morajo biti usklajeni s termini skupinskega zdravstvenega varstva na šolah, v katerih se ti športniki šolajo.

8.3. Financiranje preventivnih zdravstvenih pregledov športnikov

Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se financirajo predhodni in obdobni preventivni pregledi športnikov, ki so razvrščeni v skupine od 1. do 4. točke in to pri pooblaščenih zdravnikih. Rekreativni športniki si te preglede plačajo sami, športnikom invalidom, trenerjem in sodnikom pa jih plačajo invalidska društva, športna društva in sodniške organizacije.

8.4. Preventivni zdravstveni pregledi športnikov

Medicina športa se v okviru medicine dela in prometa skupaj s šolsko medicino uvršča med tiste specialnosti, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem celovitega odgovora organizma na neko delo oziroma obremenitev. Pogoste in/ali intenzivne obremenitve lahko izzovejo bolezensko stanje praktično na vsakem organskem sistemu, še posebej, če je ta “dvojno obremenjen“, s svojim razvojem in hkratnimi obremenitvami, ki jih prinašata športni trening in tekmovanja.
    Športniki se bistveno razlikujejo od nešportnikov zlasti v dveh dimenzijah:
    – najpogosteje “hočejo biti zdravi“ in se težko sprijaznijo z morebitnimi ugotovljenimi bolezenskimi stanji;
    – skušajo prikriti svoja bolezenska stanja (zlasti v višjih kvalitetnih razredih).
    Vzrok je v veliki motiviranosti in želji po telesni aktivnosti in tudi koristi (finančnih in ostalih), ki iz tega izhajajo in so pomembne za njihov obstoj.
    Vrste preventivnih pregledov:
    Predhodni preventivni pregled se opravi pred začetkom ukvarjanja z izbrano športno panogo ali pred začetkom ukvarjanja z drugo športno panogo, da se ugotoviti zdravstvena sposobnost kandidata za prenašanje obremenitev in zahtev izbrane športne panoge.
    Pri obdobnih preventivnih pregledih preverjamo, če obstoječe zdravstveno stanje še ustreza obremenitvam in zahtevam izbrane športne panoge. Predvideni so enkrat letno, razen pri trenerjih, kjer opravljamo preglede na 36 mesecev.
    Ciljane in druge preventivne preglede, ki zajamajo le en organski sistem ali njegov del, opravljamo po potrebi.
    Po predhodnem dogovoru s trenerjem ali vodstvom kluba in časovnem naroku opravijo športniki potrebni preventivni pregled, pri katerem se obseg in vsebina razlikujeta glede na vrsto in zahtevnost športne panoge in/ali kakovost (rang) športnika.

8.4.1 Predhodni preventivni zdravstveni pregledi

Kakovostne skupine: 1., 2., 3., 4., 6.
    Pregled obsega:
    pregled medicinske dokumentacije (velja za vse kakovostne skupine);
    anamnezo (velja za vse kakovostne skupine): zdravstvena anamneza (družinska, osebna), socialna anamneza, športna anamneza, opis tedenske frekventnosti (količine) treninga, športna uspešnost;
    somatski status (velja za vse kakovostne skupine);
    antropometrijo (velja za vse kakovostne skupine): telesna višina (cm), telesna teža (kg), somatotip (ponder), maščoba (% in kg), izračun idealne telesne teže (%);
    krvni pritisk (mmHg), srčno frekvenco (n/min) (za vse kakovostne skupine);
    klinični pregled s poudarkom na lokomotornem sistemu (velja za vse kakovostne skupine);
    spirometrijo (za vse kakovostne skupine): IVC, FEV1, PF 25%, 50%, 75%;
    oceno vida (za vse kakovostne skupine): Orthorator ali R12;
    EKG v mirovanju (velja za vse kakovostne skupine);
    funkcionalna ocena srčno-pljučnega sistema (za 1. in 2. skupino): SEM;
    laboratorijske preiskave (za 1. in 2. skupino): hemogram (Eri, Lkc, Hb, Ht, MCV, MCH, MCHC), S-Fe, TIBC, SR, urin (proteini, glukoza, urobilinogen, sediment);
    zdravstvena vzgoja – individualna (velja za vse kakovostne skupine).
    Fakultativno je pregled razširjen na:
    psihološki pregled: rizični športi (vse kakovostne skupine);
    ADG in vestibulogram: rizični športi – motošport, padalstvo, boks, podvodni športi, jadralno letalstvo (vse kakovostne skupine);
    ADG: streljanje (ne pri zračnem in MK orožju);
    FLACK test: podvodni športi (vse kakovostne skupine);
    perimetrija: alpsko smučanje, motošport (za 1. in 2. skupino);
    niktomat: rally (vse kakovostne skupine);
    testiranje razpršene pozornosti in redkih signalov: motošport-rally, jadranje;
    EVROFIT-baterija testov za oceno motoričnih zmožnosti (za 1. in 2. skupino);
    stomatološki pregled in terapija (po potrebi).
    Posebnosti za posamezne kakovostne skupine:
    Kakovostna skupina 5: Rekreativci
    Namen pregleda je odkrivanje rizičnih faktorjev in okvar organskih sistemov, ki lahko predstavljajo nevarnost, da se zdravje poslabša zaradi ukvarjanja z izbrano športno panogo.
    Obseg in vsebina pregleda je glede na športno panogo enaka kot zgoraj razen:
    – do 40 let – mali laboratorij (SR, hemogram – Eri, Lkc, Hb, Ht, MCH, MCV, MCHC, urogram – belj., glukoza, urobilinog. sediment);
    – nad 40 let – veliki laboratorij (dodatno še S-glukoza, lipidi, jetrni testi).
    Kakovostna skupina 7: Trenerji
    Enako kot pri prvih šestih skupinah, dodan je psihološki pregled; brez dodatnih preiskav.
    Kakovostna skupina 8: Sodniki
    Enako kot pri prvih šest skupinah, dodan je psihološki pregled; brez dodatnih preiskav.

8.4.2. Obdobni preventivni zdravstveni pregledi

Za prve štiri kakovostne skupine velja vse tako, kot je predvideno pri predhodnih pregledih.
    Pogostnost pregledov je na 12 mesecev.
    Posebnosti za posamezne kakovostne skupine:
    Kakovostna skupina 5: Rekreativci
    Enako kot pri predhodnih pregledih, v laboratorijske preiskave pa je dodan lipidogram, brez dodatnih preiskav. Pogostnost pregledov je na 24–36 mesecev.
    Kakovostna skupina 6: Športniki invalidi
    Enako kot pri predhodnih pregledih, le da se upošteva prizadetost lokomotornega sistema. Pogostnost pregledov je na 6–12 mesecev.
    Kakovostna skupina 7: Trenerji
    Enako kot pri predhodnih pregledih, brez psihološkega pregleda. Pogostnost pregledov je na 36 mesecev.
    Kakovostna skupina 8: Sodniki
    Enako kot pri predhodnih pregledih, brez psihološkega pregleda. Pogostnost pregledov je na 12 mesecev.