TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da so elementi, ki kažejo na zlorabo pravice, pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, nagajivost ipd. ter da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec škodovati organu na primer z žalitvami, vlaganjem velikega števila zahtev, obsežnimi zahtevami ipd., v obravnavanem primeru pa ni šlo za tak primer. Prav tako je bilo pravilno ugotovljeno, da gre pri izplačilih delovne uspešnosti iz sredstev, pridobljenih na trgu, za prosto dostopne informacije javnega značaja, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev, torej so podatki, ki so predmet zahteve prosilca, absolutno javni podatki in kot taki prosto dostopni javnosti.

Do informacij javnega značaja je upravičen vsakdo in mu pri tem ni treba izkazovati niti pravnega interesa niti navajati razlogov, zakaj želi dostop do neke informacije. V postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pomembno, iz katerih razlogov želi prosilec dobiti informacijo, saj gre za univerzalno pravico, ki pripada vsakomur.

Prosilec je podal eno zahtevo, iz same zahteve pa ni razvidno, da bi bila šikanoznega značaja. To, če je po navedbah tožeče stranke dokumentacija, ki jo želi prosilec videti, obsežna, še ne pomeni, da je zahtevek prosilca šikanoznega značaja, na šikanozen značaj pa tudi ni mogoče sklepati iz razloga, ker se zahteva nanaša tudi na konkretno javno uslužbenko.

Sodišče se tudi ne strinja s tožbeno trditvijo, da če javni zavod neko dejavnost financira iz tržne dejavnosti, da potem podatki v zvezi s to dejavnostjo ne morejo biti predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Javni zavodi so ustanovljeni za opravljanje javnih služb, sredstva, namenjena opravljanju javnih služb pa so brez dvoma del javne porabe. Po presoji sodišča so torej tudi tista sredstva tožeče stranke, ki so pridobljena s prodajo blaga in storitev na trgu, javna sredstva in torej tudi ravnanje s temi sredstvi je podvrženo dostopu do informacij javnega značaja in so ta sredstva lahko predmet zahteve po ZDIJZ.

Šesti odstavek 38. člena ZSPJS določa, da so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Torej so ti podatki javni na dveh pravnih podlagah, tako na podlagi ZDIJZ kot na podlagi ZSPJS.