na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Uredba o ratifikaciji protokola o zasedanju mešane komisije Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije za kulturo od 4. do 6. maja 1994 v Ljubljani
OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 5-26/1995, stran 118 DATUM OBJAVE: 31.3.1995
VELJAVNOST: od 1.4.1995 / UPORABA: od 1.4.1995
RS (mednarodne) 5-26/1995
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 1.4.1995 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.
26. Uredba o ratifikaciji protokola o zasedanju mešane komisije Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije za kulturo od 4. do 6. maja 1994 v Ljubljani
Na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O O RATIFIKACIJI PROTOKOLA ZASEDANJA MEŠANE KOMISIJE REPUBLIKE SLOVENIJE IN ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE ZA KULTURO OD 4. DO 6. MAJA 1994 V LJUBLJANI
1. člen
Ratificira se protokol o zasedanju mešane komisije Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije za kulturo od 4. do 6. maja 1994, podpisan v Ljubljani 6. maja 1994.
2. člen
Protokol se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi*:
P R O T O K O L
ZASEDANJE MEŠANE KOMISIJE REPUBLIKE SLOVENIJE IN ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE ZA KULTURO OD 4. DO 6. MAJA 1994 V LJUBLJANI
ZASEDANJE MEŠANE KOMISIJE REPUBLIKE SLOVENIJE IN ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE ZA KULTURO OD 4. DO 6. MAJA 1994 V LJUBLJANI
Na podlagi 15. člena Sporazuma o sodelovanju v kulturi z dne 18. 6. 1993 je bilo od 4. do 6. maja 1994 v Ljubljani prvo zasedanje slovensko-nemške mešane komisije za kulturo.
Slovensko delegacijo je vodila podsekretarka Tanja Orel-Šturm, nemško pa poslanik dr. Winfried Heide. Dežele v Zvezni republiki Nemčiji je zastopal dr. Gerd Harms, državni sekretar v Ministrstvu za izobraževanje, mladino in šport dežele Brandenburg. Drugi člani slovenske in nemške delegacije so razvidni iz 1. in 2. priloge k temu protokolu.
Strani obravnavata stanje slovensko-nemške kulturne izmenjave in razvijata predloge za nadaljnje sodelovanje v kulturi, vključno z izobraževanjem in znanostjo.
Strani poudarjata, da so slovensko-nemški kulturni stiki dosegli novo kakovost, ki jo opredeljuje dosežena neodvisnost in mednarodno priznanje Slovenije ter ponovna združitev Nemčij.
Strani poudarjata pomen tega prvega zasedanja mešane komisije za kulturo na podlagi Sporazuma o sodelovanju v kulturi, ki je bil podpisan 18. junija 1993 in ki po njunem prepričanju odpira nove možnosti za sodelovanje v kulturi.
Strani sta si edini v cilju, da si bosta po najboljših močeh na vseh ravneh prizadevali za svobodno in neposredno izmenjavo ter neposredna srečanja in dialog vseh, ki delujejo v kulturi. Pozdravljata sodelovanje na regionalni in lokalni ravni z raznovrstnim vključevanjem posameznih dežel Zvezne republike Nemčije. V zvezi s tem dajeta priznanje zlasti dolgoletnemu sodelovanju Slovenije z deželo Bavarsko.
Podrobno so bile obravnavane naslednje točke:
I. Znanost in visoko šolstvo
1. Strani poudarjata skupno željo, da nadalje razvijata sodelovanje na področju znanosti ter visokega šolstva. Svoje visokošolske in znanstvene ustanove spodbujata k navezavi neposrednih stikov in pogodbeno dogovorjenih partnerstev. Strani predajata seznam obstoječih partnerstev med visokimi šolami (3. in 4. priloga). Nemška stran opozarja na program Nemške službe za akademske izmenjave (Deutscher Akademischer Austauschdients – DAAD) za pospeševanje partnerstev med visokošolskimi ustanovami.
2. Strani pozdravljata navezavo stikov med rektorji slovenskih univerz in visokošolsko rektorsko konferenco (Hochsculrektorenkonferenz – HRK).
Nemška stran je pripravljena, da preko visokošolske rektorske konference z informacijami in svetovanjem podpre reformo slovenskega sistema visokega šolstva in znanosti. V zvezi s tem bo HRK še okrepila svoje stike s slovenskimi rektorji.
Marca 1994 je tričlanska skupina slovenskih strokovnjakov na povabilo HRK obiskala Univerzitetni celoviti visoki šoli (Universität-Gesamthochschule) Siegen in Paderborn ter se na HRK v Bonnu pogovarjala o uvajanju strokovnega visokošolskega študija v Sloveniji.
Nemška stran posreduje željo Akademije znanosti v Göttingenu za razširitev sodelovanja s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani na konferencah, ki jih organizira Komisija za jugovzhodno Evropo Akademije znanosti v Göttingenu.
3. Strani pozdravljata neposredno sodelovanje med Ministrstvom za šolstvo in šport, Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za znanost in tehnologijo v Republiki Sloveniji z Nemško službo za akademske izmenjave (Deutscher Akademischer Austauschdienst – DAAD).
4. V okviru tega sodelovanja daje slovenska stran nemški strani naslednje štipendije:
– do pet 10-mesečnih štipendij za podiplomske specializacije in izpopolnjevanje za vse stroke;
– do štiri štipendije za nemške slaviste za udeležbo na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture s simpozijem;
– do tri štipendije v trajanju od dveh tednov do treh mesecev za študijska bivanja na visokošolskih ustanovah v Sloveniji za ugledne nemške znanstvenike.
Nemška stran daje preko DAAD slovenski strani naslednje vrste štipendij:
– 10-mesečne štipendije za slovenske diplomante vseh smeri do 32. leta starosti; po potrebi je pred tem možen dvo- do šestmesečni jezikovni tečaj na eni od izpostav Goethejevega inštituta v Nemčiji; čas štipendiranja je v posameznih primerih možno podaljšati;
– enosemestrske oziroma kratkotrajne štipendije za študente višjih letnikov (od 3. leta študija dalje) in diplomante germanistike in sorodnih smeri (nemško deželoznanstvo, nemški jezik ipd.) do 32. leta starosti; podaljšanje časa štipendiranja pri teh štipendijah ni možno;
– visokošolske štipendije za poletne tečaje za študente višjih letnikov in diplomante predvsem humanističnih smeri (možne so tudi druge smeri) z dobrim znanjem nemščine za udeležbo na tečajih nemških visokih šol; kandidati ne smejo biti starejši od 32 let;
– dvotedenska do trimesečna študijska in raziskovalna bivanja v Nemčiji za slovenske doktorje znanosti.
5. Strani nudita študentom naravoslovnih in tehničnih ved ter gozdarske in kmetijske smeri druge države v okviru programa IAESTE (International Association for the Exchange of Students for Technical Experience), posredovanje za dvo- do trimesečne strokovne prakse v poletnih mesecih v industrijskih obratih, na inštitutih visokih šol in v drugih raziskovalnih ustanovah svoje države.
Na slovenski strani bosta za posredovanje zadolženi Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in Študentska organizacija Univerze v Mariboru, na nemški strani pa DAAD.
6. Slovenska stran je pripravljena podpreti enkrat letno 14-dnevno študijsko potovanje skupine nemških študentov pod vodstvom visokošolskega učitelja. Namen teh potovanj je posredovanje strokovnih stikov in spoznavanje Slovenije.
DAAD je pripravljena podpirati študijska potovanja skupin slovenskih študentov pod vodstvom visokošolskega učitelja v Nemčijo (za približno dva tedna). Namen teh potovanj je posredovanje strokovnih stikov in spoznavanje Nemčije.
7. Strani podpirata posredovanje visokošolskih učiteljev vseh strokovnih smeri na visokih šolah druge države:
a) za daljše obdobje – najmanj šest mesecev,
b) za krajše obdobje – od enega do treh mesecev.
Strani pozdravljata tudi izmenjavo gostujočih profesorjev.
8. Predizbiro kandidatov za različne vrste štipendij opravi izbirna komisija na podlagi javnega razpisa, ki ga DAAD in njene slovenske partnerske ustanove skupaj izvedejo na vseh visokih šolah, če tega v medsebojnem dogovoru ne uredijo drugače. Predizbirno komisijo sestavljajo predstavniki države, ki štipendiste pošilja (znanstveniki ter sodelavci organizacij za izmenjavo in pristojnih ministrstev), in predstavniki države, ki štipendiste sprejema (sodelavci veleposlaništva, znanstveniki, ki delajo v državi, ki štipendiste pošilja, predstavniki organizacij za izmenjavo v kraju). Pravico do glasovanja imajo praviloma samo tisti znanstveniki, ki so člani predizbirne komisije. Vsak kandidat, ki s svojo kandidaturo izpolnjuje razpisne pogoje, časovne pogoje in smernice za ponudbo štipendij, ima pravico, da je njegova prošnja obravnavana. Pravico do končne odobritve štipendije si pridržuje tista stran, ki štipendijo podeljuje.
O predlogih predizbirnih komisij se strani obvestita po diplomatski poti. Prav tako se po diplomatski poti obvestita o odobrenih štipendijah.
9. Država sprejemnica izda za štipendiste in lektorje pred njihovim odhodom dovoljenje za bivanje, ki jim dovoljuje večkraten vstop in izstop.
Strani se dogovorita, da se o vstopih oseb, navedenih v prvem stavku te točke, čimprej obvestita po diplomatski poti.
10. Nemška stran opozarja na raziskovalne štipendije fondacije Alexander von Humboldt-Stiftung (AvH) za daljše raziskovalno bivanje v Zvezni republiki Nemčiji, za katere se lahko potegujejo visoko kvalificirani slovenski doktorji znanosti do 40. leta starosti tudi neposredno pri navedeni nemški ustanovi.
11. Za nemške doktorje znanosti v starosti do 38 let je možno zagotoviti Feodor-Lynenove raziskovalne štipendije za daljše raziskovalno bivanje na tistih inštitutih, na katerih delajo slovenski znanstveniki, ki so prejemali štipendije fondacije AvH.
12. Fondacija AvH načrtuje v novembru 1994 v Gradcu kolokvij za vse nekdanje avstrijske raziskovalne štipendiste AvH, na katerega so povabljeni tudi vsi nekdanji raziskovalni štipendisti AvH iz Slovenije.
13. Nemška raziskovalna skupnost (Deutsche Forschungsgemeinschaft – DFG) daje v okviru svojih finančnih možnosti na prošnjo slovenskih znanstvenih ustanov na razpolago znanstveno literaturo nemških avtorjev.