• PREDPIS
  • VELJAVEN

Odredba o izvajanju sistematičnega nadzora in ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjeve rjave gnilobe, ki jo povzroča bakterija Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al.

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 85-4048/1999, stran 13001 DATUM OBJAVE: 21.10.1999

VELJAVNOST: od 5.11.1999 / UPORABA: od 5.11.1999

RS 85-4048/1999

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 22.6.2001 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 17.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 22.6.2001
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
4048. Odredba o izvajanju sistematičnega nadzora in ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjeve rjave gnilobe, ki jo povzroča bakterija Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al.
Na podlagi desete, dvanajste, trinajste in enainštiridesete alinee 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95, 29/95 in 80/99) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
O D R E D B O
o izvajanju sistematičnega nadzora in ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjeve rjave gnilobe, ki jo povzroča bakterija Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al.

1. člen

Zaradi ugotavljanja navzočnosti, zaradi preprečevanja pojavljanja in širjenja, zaradi določitve kraja in obsega razširjenosti in zaradi zatiranja z namenom izkoreninjenja krompirjeve rjave gnilobe, ki jo povzroča bakterija Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al., prvotno poznana kot Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith (v nadaljnjem besedilu: organizem), se izvajajajo sistematični nadzor in ukrepi, določeni s to odredbo.

2. člen

Izrazi, uporabljeni v tej odredbi, pomenijo:

-

posestvo so zemljišča, objekti in prevozna sredstva, ki jih obdeluje oziroma uporablja isti pridelovalec;

-

objekt pridelave je zavarovan prostor, namenjen za pridelavo (npr. rastlinjak, steklenjak, plastenjak, tunel, topla greda);

-

mesto pridelave je zemljišče, skupina zemljišč ali objekt pridelave, ki predstavljajo posamezno pridelovalno ali kmetijsko enoto;

-

rastno leto je obdobje 12 mesecev, ki se prične, ko klimatski dejavniki na območju omogočajo začetek pridelave;

-

sezona pridelovanja je obdobje od sajenja rastlin oziroma gomoljev do spravila pridelka.

3. člen

Sistematični nadzor in ukrepi se izvajajo za naslednje gostiteljske rastline organizma:

-

rastline krompirja Solanum tuberosum L., vključno z gomolji, razen semena v botaničnem smislu;

-

rastline paradižnika Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw., razen plodov in semena (v nadaljnjem besedilu: glavne gostiteljske rastline).
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), pripravi oceno nevarnosti organizma zaradi ugotavljanja drugih možnih virov okužbe, ki bi lahko ogrozili pridelavo glavnih gostiteljskih rastlin. Če se pri tem ugotovi nevarnost širjenja organizma, se v pridelovalnih območjih glavnih gostiteljskih rastlin navzočnost organizma ugotavlja tudi v drugih gostiteljskih rastlinah, vključno s samoniklimi gostiteljskimi rastlinami iz družine Solanaceae (v nadaljnjem besedilu: druge gostiteljske rastline). V tem primeru se navzočnost organizma ugotavlja tudi v površinskih vodah, ki se uporabljajo za namakanje ali škropljenje glavnih gostiteljskih rastlin, ter v odpadnih vodah, ki nastajajo pri industrijski predelavi oziroma v pakirnih obratih glavnih gostiteljskih rastlin in se uporabljajo za namakanje ali škropljenje teh gostiteljskih rastlin. Navzočnost organizma se lahko ugotavlja tudi v rastnem substratu, zemlji ali odpadkih, ki izhajajo iz industrijske predelave oziroma iz pakirnih obratov glavnih gostiteljskih rastlin.
Način pregleda ter število, izvor, način in čas zbiranja vzorcev določi ministrstvo z letnim programom na podlagi znanstvenih spoznanj, statističnih načel in biologije organizma.

4. člen

Ob izvajanju letnega programa ministrstva iz prejšnjega člena, ali če obstaja sum na navzočnost organizma, fitosanitarni inšpektor oziroma pooblaščena strokovna organizacija:

-

pri krompirju opravi vizualni pregled krompirja med rastno dobo v ustreznih časovnih obdobjih oziroma odvzame vzorce semenskega krompirja in krompirja, ki ni namenjen za sajenje (v nadaljnjem besedilu: merkantilni krompir) med rastno dobo ali iz uskladiščenih količin, za vizualni pregled, ki ga opravi z rezanjem gomoljev. Poleg tega odvzame tudi vzorce semenskega krompirja in, kjer je ustrezno, tudi merkantilnega krompirja za testiranje v pooblaščenem laboratoriju. Postopek testiranja mora biti skladen s postopkom, ki ga predpisuje Evropska Unija (v nadaljnjem besedilu: predpisani postopek);

-

pri paradižniku opravi vizualni pregled paradižnika med rastno dobo v ustreznih časovnih obdobjih vsaj za tiste rastline, ki so namenjene presajanju za tržno pridelavo. Odvzeti vzorci morajo biti testirani v pooblaščenem laboratoriju po predpisanem postopku;

-

pregleda druge gostiteljske rastline, površinske vode vključno z odpadnimi vodami in ostali material v skladu s postopkom iz letnega programa ministrstva in odvzete vzorce pošlje na testiranje v pooblaščeni laboratorij.

5. člen

Ministrstvo vodi letno evidenco o načinu in rezultatih pregledov iz prejšnjega člena, ki mora vsebovati naslednje podatke:

1.

za preglede krompirja:

-

oceno skupne posajene površine (semenski in merkantilni krompir) v hektarjih;

-

razdelitev po kategorijah (semenski oziroma merkantilni krompir) in, kjer je smiselno, razvrstitev po krajevnih območjih;

-

število in čas odvzema vzorcev, namenjenih za testiranje;

-

število vizualnih pregledov med rastno dobo;

-

število vizualnih pregledov gomoljev in velikost vzorcev.

2.

za preglede rastlin paradižnika med rastno dobo:

-

oceno skupnega števila rastlin, ki so namenjene presajanju za tržno pridelavo;

-

ocen skupnega števila ostalih rastlin;

-

število vizualnih pregledov;

3.

za preglede drugih gostiteljskih rastlin:

-

rastlinsko vrsto;

-

število in čas odvzema vzorcev;

-

vzorčeno območje oziroma površinsko vodo;

-

postopek testiranja;

4.

za preglede površinskih voda in odpadnih voda, ki nastajajo pri industrijski predelavi oziroma v pakirnih obratih glavnih gostiteljskih rastlin:

-

število in čas odvzema vzorcev;

-

vzorčeno območje, voda oziroma lokacija vzorčenih obratov;

-

postopek testiranja.

6. člen

Domnevna navzočnost organizma je podana:

-

če fitosanitarni inšpektor oziroma pooblaščena strokovna organizacija ob vizualnem pregledu odkrije bolezenska znamenja, ki jih je povzročil organizem in je bil s hitro laboratorijsko metodo oziroma metodami testiranja, ki so del predpisanega postopka, ugotovljen pozitiven rezultat, ali

-

če je bil med testiranjem na latentno okužbo s hitro laboratorijsko metodo oziroma metodami testiranja, ki so del predpisanega postopka, ugotovljen pozitiven rezultat.
V primeru domnevne navzočnosti organizma fitosanitarni inšpektor do prejema končnih rezultatov laboratorijskega testiranja odredi:

-

prepoved prometa rastlin in gomoljev iz celotne količine pridelka in vseh partij ali pošiljk, iz katerih so bili vzeti vzorci, razen če so te pod njegovim nadzorom, oziroma pri uvozu tudi pod nadzorom carinskega organa, in je pri tem zagotovljeno, da ni nobene nevarnosti za širjenje organizma;

-

ukrepe, ki jih določi ministrstvo, da bi z njimi izsledili izvor domnevne navzočnosti;

-

ustrezne dodatne varnostne ukrepe na osnovi ocene nevarnosti organizma, ki jo pripravi ministrstvo, da se prepreči kakršnokoli širjenje organizma. Ti ukrepi veljajo še zlasti v primeru pridelave glavnih gostiteljskih rastlin in prometa partij semenskega krompirja, pridelanih na mestu pridelave, na katerem so bili odvzeti vzorci iz prve alinee tega odstavka.
V primeru domnevne navzočnosti mora biti laboratorijsko testiranje za glavne gostiteljske rastline izvedeno po predpisanem postopku, v vseh drugih primerih pa po kateremkoli drugem uradno odobrenem postopku.

7. člen

V primeru domnevne navzočnosti organizma mora pooblaščeni laboratorij do zaključka laboratorijskega testiranja zadržati in primerno shraniti:

-

preostale dele vzorcev, kadar je to mogoče;

-

vse preostanke ekstrakta in pripravljen material za hitro laboratorijsko metodo oziroma metode testiranja, npr. imunofluorescentne ploščice, oziroma drug dokazni material iz laboratorijskega testiranja;