Resolucija o nacionalnem programu športa v Republiki...

2225. Resolucija o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2026-2035 (ReNPŠ26-35)

Na podlagi prvega odstavka 9. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 - ZNOrg, 82/20, 3/22 - ZDeb in 37/24 - ZMat-B) in prvega odstavka 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 - uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 - odl. US, 111/21, 58/23 in 35/24) je Državni zbor na seji 15. julija 2025 sprejel

R E S O L U C I J O
o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2026-2035 (ReNPŠ26-35)

1. UVOD

Nacionalni program športa je strateški dokument razvojnega načrtovanja športne politike. Sprejema se za obdobje desetih let. Vsebina nacionalnega programa športa je opredeljena v Zakonu o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 - ZNOrg, 82/20, 3/22 - ZDeb in 37/24 - ZMat-B; v nadaljnjem besedilu: ZŠpo-1) in med drugim določa javni interes na področju športa ter cilje in prednostne naloge športne politike. V nacionalnem programu športa se za izvajanje javnega interesa v športu določijo naloge nacionalnega in lokalnega pomena. Te so namenjene zagotavljanju pogojev, da se prebivalci Republike Slovenije več in bolj kakovostno ukvarjajo s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja.

V nacionalnem programu športa se opredelijo ukrepi in določijo kazalniki, po katerih se meri njegovo uresničevanje. Nacionalni program športa določa strateške, finančne, kadrovske in organizacijske usmeritve, ki so potrebne za njegovo uresničitev.

Republika Slovenija prepoznava šport kot zelo pomembno področje, ki ima za Republiko Slovenijo poseben pomen. Športna aktivnost državljank in državljanov, vrhunski dosežki in razvejana društvena dejavnost so del slovenske identitete in promotor Republike Slovenije v svetu. Hkrati se šport prepleta s številnimi področji, kjer je sodelovanje v vzajemno korist. Šport je prepoznan kot element, ki skozi različne oblike udejstvovanja prispeva k odpornosti posameznika, kar se odraža tudi v odpornosti celotne družbe in države na tveganja na področju zdravja, saj je vsaka veriga tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen. Športna aktivnost posameznikov je ključnega pomena za doseganje boljše kakovosti življenja prebivalstva in zmanjševanje bremena bolezni v družbi. Nacionalni program športa je zato pomembno izhodišče za spodbujanje, uresničevanje in ohranjanje fizične in duševne kondicije ter krepitev odpornosti posameznikov, posledično pa tudi celotne družbe in države.

Z letom 2024 je prenehala veljati Resolucija o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Uradni list RS, št. 26/14; v nadaljnjem besedilu: ReNPŠ14-23). Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (v nadaljnjem besedilu: MGTŠ) je takoj po prevzemu delovnega področja športa pristopilo k pripravi novega nacionalnega programa športa, ki je eden od pomembnih srednjeročnih strateških dokumentov države. Pravočasno sprejetje nacionalnega programa športa je tudi podlaga za izvedbo javnih razpisov letnega programa športa na državni in lokalni ravni ter drugih oblik podpore slovenskemu športu. Letni program športa je eden od stebrov financiranja slovenskega športa. Preko tega razpisa Republika Slovenija vsako leto sofinancira javni interes v športu. S tem MGTŠ želi prispevati k večji, hitrejši in bolj učinkoviti podpori za slovenski šport.

Nacionalni program športa sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije. Predlog nacionalnega programa športa predloži Vladi Republike Slovenije ministrstvo, pristojno za šport, skupaj z mnenjem Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport in soglasjem Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez (v nadaljnjem besedilu: OKS-ZŠZ).

MGTŠ je za pripravo analize izvajanja ReNPŠ14-23 in za pripravo strokovnih izhodišč sodelovalo s Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani. Osnutek novega nacionalnega programa športa so pred javno obravnavo dopolnili ključni deležniki s področja vrhunskega športa, športa za vse in sistemske podpore športu. MGTŠ se je s strokovnjaki posvetovalo tudi o drugih področjih, ki so pomembna za razvoj slovenskega športa v prihodnje.

1.1 Povzetek usmeritev nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2026 do 2035

Povzetek usmeritev nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2026-2035 (v nadaljnjem besedilu: NPŠ26-35) je razdeljen na šest ciljnih področij, ki vsebujejo 23 podciljev z osnovnim ukrepom za dosego teh ciljev. Ciljna področja:

I. Splošno

II. Infrastruktura, športni objekti in površine za šport v naravi

III. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, obštudijska športna dejavnost

IV. Tekmovalne oblike športa (vrhunski in kakovostni šport ter športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

V. Šport za vse (šport invalidov, športna rekreacija, šport starejših)

VI. Podporni mehanizmi v športu

Povzetek usmeritev NPŠ26-35

Št.	Cilj	Ukrep
I.	Splošno
1	Zagotoviti dostopnost do športa vsem prebivalcem Republike Slovenije	Vsakemu posamezniku bomo zagotovili možnosti za dejavno sodelovanje v športu v varnem in zdravem okolju.
2	Povečati število redno športno in telesno dejavnih prebivalcev, s poudarkom na vključenost v strokovno vodene športne programe	Pomembni so strokovno vodeni programi za vse generacije. Otrokom, mladostnikom in študentom bomo preko kakovostnega pouka športa v šolskem sistemu in z zagotovljenim zunajšolskim športnim udejstvovanjem privzgojili gibanje in veselje do športa. Poseben poudarek bomo dali spodbujanju vključenosti v šport posebnim skupinam.
3	Zagotoviti optimalne pogoje za razvoj kadrov v športu	Povečati dostopnost slovenskega športa preko dostopnih izobraževanj in usposabljanj.
4	Zagotoviti športu optimalen položaj med družbenimi dejavnostmi	Izvesti analizo ukrepov med družbenimi dejavnosti in izenačiti status športa z njimi.
5	Izboljšati pogoje za ustrezno izvajanje programov športa	Izboljšanje temeljnih pogojev za izvajanje programov športa (finančni, kadrovski, infrastrukturni, podporni) + 5 % letno in povečanje zbrane koncesijske dajatve.
6	Vzpostaviti krovne sistemske mehanizme spremljanja učinkov športa na družbo	Redno spremljanje stanja na področju gibalnih sposobnosti prebivalstva, razvoj inovativnih pristopov k spodbujanju ukvarjanja s športom, digitalizacija, razvoj sistema spremljanja gospodarskih učinkov športa.
II.	Infrastruktura, športni objekti in površine za šport v naravi
7	Sodobna, energetsko varčna, podnebno odporna in učinkovito izrabljena infrastruktura, ki bo dostopna vsem	Investicije v javno infrastrukturo ter povečati njeno dostopnost.
III.	Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, obštudijska športna dejavnost
8	Povečanje obsega, kakovost programov in množičnost	Zagotovitev ustreznih infrastrukturnih, kadrovskih in finančnih pogojev.
9	Uvedba športa v vse stopnje vzgoje in izobraževanja	Povečanje obsega športa v vseh sistemih vzgoje in izobraževanje v Republiki Sloveniji.
IV.	Tekmovalne oblike športa (vrhunski in kakovostni šport ter športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport)
10	Mednarodna konkurenčnost tekmovalnih oblik športa	Zagotovitev ustreznih pogojev za doseganje mednarodno konkurenčnih rezultatov športov na rednem programu Olimpijskih iger in preučitev meril konkurenčnosti.
11	Povečanje množičnosti v kakovostnem športu	Zagotovitev pogojev za prehod iz kakovostnega v vrhunski šport.
12	Ustvarjanje pogojev za razvoj in doseganje mednarodno konkurenčnih rezultatov v absolutni konkurenci	Vzpostavitev ustreznih razvojnih možnosti in mednarodna primerljivost.
13	Sprejetje ukrepov za izboljšanje podpore programom tekmovalnega športa	Zagotoviti ustreznost in pravočasnost sredstev letnih programov športa.
V.	Šport za vse (šport invalidov, športna rekreacija, šport starejših)
14	Šport kot povezovalec in gradnik zdravega načina življenja	Gibalno aktivnih je 10 % več populacije kot v prejšnjem obdobju.
15	Šport kot glasnik trajnosti	Zmanjšati stroške državljanov in zdravstvene blagajne s pomočjo športa, zagotoviti nove finančne vire.
15	Šport kot glasnik trajnosti	Povečanje delovne storilnosti, opravilnosti in zmanjšanje absentizma.
16	Šport kot medgeneracijski povezovalec in povezovalni dejavnik družbe	Doseganje pozitivnih vplivov na psihosocialni status populacije.
VI.	Podporni mehanizmi v športu
17	Vzpostavitev celovitih podpornih mehanizmov v športu za zagotavljanje organizacijske in strokovne podpore športu	Razvoj in implementacija celovitih podpornih mehanizmov v športu in standardov dobrega upravljanja z namenom zagotovitve ustrezne organizacijske in strokovne podpore za delovanje športnih društev, nacionalnih panožnih športnih zvez in športnih zvez.
18	Spodbudno poslovno okolje za šport	Zagotavljanje spodbudnega poslovnega okolja za šport in stimulativnega okolja za opravljanje dela in delovanja v športu.
19	Celovita ureditev področja varnega športnega okolja (integritete)	Smiselno povezovanje vseh deležnikov v učinkovit sistem in skrb za spoštovanje načel dobrega upravljanja športa.
20	Okrepitev materialnih pogojev za delovanje slovenskega športa	Izvesti pogovore z vsemi resorji, ki vplivajo na šport ter vzpostaviti pogoje za sodelovanje v korist športa.
20		Spodbujanje občin za ažurno sprejetje in izvajanje letnih programov športa na lokalni ravni.
21	Digitalizacija slovenskega športa in zmanjšanje administrativnega bremena	Vzpostavitev baze podatkov slovenskega športa, sprejetje ustreznih ukrepov in uvedba funkcionalnosti.
22	Promocija Republike Slovenije preko vrhunskih športnih dogodkov	Ureditev sistema podpore organizaciji velikih mednarodnih športnih prireditev v Republiki Sloveniji.
23	Vključevanje v evropsko in mednarodno sodelovanje na področju športa	Šport je tudi pomemben del evropskega in mednarodnega okolja, zato bomo spodbujali vključevanje v bilateralno, evropsko in mednarodno sodelovanje, tako na ravni države kot civilno-športne sfere.

2. VIZIJA

Ob koncu obdobja izvajanja NPŠ26-35 bo šport utrjen kot eden od dejavnikov izboljšanja telesnega zdravja, duševnega blagostanja, družbenega razvoja in nacionalne identitete, saj pomembno povezuje prebivalce Republike Slovenije ter v sinergiji z drugimi področji prepoznano in pomembno soustvarja pogoje za boljše življenje vseh.

3. UKREPI PO PODROČJIH V SKLADU S STRUKTURO IZ 8. ČLENA ZŠpo-1

Skupni namen ukrepov je zagotavljanje možnosti za kakovostno športno udejstvovanje s povečanjem dostopnosti do športa za prebivalce Republike Slovenije, s konkurenčnostjo športnih organizacij in s kakovostjo športnih programov.

Ukrepi NPŠ26-35 so predstavljeni po sedmih sklopih:

1.

športni programi (vsebinska osnova športa),

2.

investicije v športne objekte in površine za šport v naravi,

3.

razvojne, strokovne in raziskovalne dejavnosti v športu,

4.

organiziranost v športu,

5.

športne prireditve in promocija športa,

6.

družbena in okoljska odgovornost v športu,

7.

podporni mehanizmi v športu.

Sklopi so razdeljeni na področja, na katerih so skladno z glavnimi cilji NPŠ26-35 opredeljeni strateški cilji teh področij, ki odražajo oziroma predstavljajo javni interes v športu. Na podlagi ciljev so zasnovani ukrepi. Za merjenje doseganja strateških ciljev pri posameznih področjih so predlagani kazalniki. Cilji in ukrepi izhajajo iz spoznanj analize pretekle ReNPŠ14-23. Cilji in ukrepi bodo operacionalizirani in udejanjeni skozi različne dejavnosti in projekte, ki bodo opredeljeni v Izvedbenem načrtu NPŠ26-35.

3.1 ŠPORTNI PROGRAMI

3.1.1 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 2, 5, 6, 8, 9, 14, 15, 16, 17, 19 in 20 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26-35.

Strateški cilji

- Skupaj s kurikularnimi dejavnostmi zagotoviti vsaj eno uro zmerno do visoko intenzivne in kakovostno vodene športne vadbe dnevno za vse starostne skupine otrok in mladine.

- Izboljšati telesno zmogljivost otrok in mladine na raven, enako ali višjo od ravni pred epidemijo COVID-19.

- Evalvacija in posodobitev nacionalnih programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine.

- Vzpostaviti sistem financiranja oziroma subvencioniranja vključevanja otrok in mladine iz ekonomsko in socialno šibkih okolij v športne programe.

- S kakovostno športno vadbo omogočiti otrokom in mladostnikom pridobivanje socialnih kompetenc in prevzemanje zdravega življenjskega sloga.

- Vzpostaviti model sodelovanja med vzgojno izobraževalnimi zavodi in lokalnimi športnimi organizacijami.

- Povečati ponudbo počitniških športnih programov, razviti več rednih (celoletnih) prostočasnih programov za otroke, mladino in družine in povečati vključevanje otrok in mladostnikov v počitniške športne programe.

- Evalvacija in posodobitev programa šolskih športnih tekmovanj.

Kazalniki

- Število nacionalnih promocijskih programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, oblikovanih glede na razvojne lastnosti in sposobnosti ciljne populacije.

- Število otrok in mladine, vključenih v nacionalne programe prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, sofinancirane iz javnih sredstev.

- Število nacionalnih programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine.

- Obseg sredstev lokalnih skupnosti za sofinanciranje programov.

- Število otrok in mladine, vključene v počitniške športne programe, sofinancirane iz javnih sredstev.

- Spremembe v telesnem in gibalnem razvoju (iz podatkov Športno-vzgojnega kartona).

- Število mladih, starejših od 15 let, ki so vključeni v redne strokovno vodene športne programe.

- Število šol in število otrok ter mladih brez statusa registriranega športnika, ki so vključeni v šolska športna tekmovanja.

Ukrepi:

-

Povečati obseg financiranja prostočasnih programov športne vzgoje otrok in mladine na lokalni in državni ravni.

-

Zagotoviti vsaj eno uro zmerno do visoko intenzivne in kakovostno vodene športne vadbe dnevno za vse starostne skupine otrok in mladine.

-

Posodobiti in prilagoditi obstoječe nacionalne programe prostočasne športne vzgoje otrok in mladine.

-

Posodobiti in prilagoditi šolska športna tekmovanja otrokom in mladim brez statusa registriranega športnika.

-

Pripraviti nacionalne programe prostočasne športne vzgoje za zadnje vzgojno-izobraževalno obdobje v osnovni šoli ter za dijake (srednje poklicne in strokovne šole, gimnazije in dijaški domovi).

-

Spodbujati povezovanja šol in športnih društev na lokalni ravni za izvedbo športnih programov za otroke in mladino.

-

Povečati število vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki so izvajalci letnega programa športa.

-

Povečati število programov s ciljem osvajanja športnih veščin in znanj iz različnih športnih panog.

-

Povečati ponudbo in kakovost počitniških športnih programov na lokalni ravni z različnimi oblikami gibalnih dejavnosti in športnih panog, ki bodo cenovno dosegljivi vsem otrokom in mladini.

-

Povečati obseg in zagotoviti pestrost ponudbe interesnih športnih dejavnosti v šoli v času podaljšanega bivanja z vključevanjem programov športnih društev.

-

Spodbuditi lokalne športne zveze in športna društva k razvoju programov.

-

Razviti več rednih prostočasnih programov športne vzgoje za otroke, mladino in družine.¹

¹Skladno z vsakokrat veljavnimi priporočili oziroma smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organisation) o telesni dejavnosti in preprečevanju sedentarnega načina življenja.

-

Proučiti možnosti prepoznavanja oziroma spremljanja množičnosti po športnih panogah v obdobjih pred registracijo v skladu z ZŠpo-1.

3.1.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 2, 5, 6, 8, 9, 14, 15, 16, 17, 19 in 20 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26-35.

Strateški cilji

- Povečati delež vsakodnevno športno dejavnih otrok in mladine s posebnimi potrebami.

- Izboljšati telesno zmogljivost otrok in mladine s posebnimi potrebami.

- S športno vadbo pomagati otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami pri pridobivanju socialnih kompetenc in vplivati na njihov zdrav razvoj.

- Povečati kompetence strokovnih delavcev za izvajanje programov športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami.

Kazalniki

- Število strokovnih delavcev, ki imajo kompetence za organiziranje, načrtovanje, izvajanje in spremljanje programov.

- Število promocijskih aktivnosti na nacionalni ravni.

- Število izvedenih promocijskih aktivnosti za predstavitev športnih panog in vsebin telesne aktivnosti.

- Število športnih prireditev na lokalni ravni.

- Število športnih prireditev na nacionalni ravni.

- Število otrok in mladih s posebnimi potrebami, vključenih v športne programe na nacionalni ravni.

- Število programov na lokalni ravni.

- Število otrok in mladih s posebnimi potrebami, vključenih v redne, strokovno vodene športne programe na lokalni ravni.

Ukrepi:

-

Spodbujati povezovanja šol in športnih društev na lokalni ravni za izvedbo programov.

-

Promocija novih športnih panog in vsebin telesne dejavnosti za otroke in mlade s posebnimi potrebami.

-

Vzpostaviti sistemsko spremljanje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine s posebnimi potrebami v celotnem vzgojno-izobraževalnem sistemu.

3.1.3 Obštudijska športna dejavnost

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 2, 5, 6, 8, 9, 10, 11, 14, 15, 16, 17, 19 in 20 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26-35.

Strateški cilji

- Povečati obseg ukvarjanja z obštudijsko športno dejavnostjo.

- Zagotoviti pogoje za redno ukvarjanje s športom kot obštudijsko dejavnostjo.

- Povečati obseg, strokovnost in raznolikost obštudijskih športnih programov.

- Povečati delež redno in občasno telesno dejavnih študentov.

- Zagotoviti sistemsko spremljanje telesnih zmogljivosti študentov in izboljšati telesno zmogljivost.

- Povečati udeležbo študentov na univerzitetnih tekmovanjih na nacionalni in mednarodni ravni.

Kazalniki

- Število zagotovljenih ur športa na univerzitetni ravni.

- Delež študentov, ki se v prostem času redno ali občasno vključujejo v (sofinancirane) celoletne (obštudijske) športne programe.

- Število študentov, vključenih v celoletne obštudijske športne programe.

- Število občin, ki sofinancirajo celoletne obštudijske športne programe.

- Število univerzitetnih tekmovanj na nacionalni in mednarodni ravni ter število udeležencev.

Ukrepi:

-

Razširiti športne programe.

-

Povečati sofinanciranje celoletnih programov.

-

Povečati število univerzitetnih tekmovanj.

3.1.4 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 2, 5, 6, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 19, 20 in 22 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26-35.

Strateški cilji

- Povečati število otrok in mladine v tekmovalnih sistemih za 5 %.

- Povečati število kategoriziranih športnikov do 21. leta starosti za 3 %.

- Razviti in uveljaviti model za prepoznavanje mladih športnih talentov ter zagotoviti podporna okolja za športnikov celostni razvoj.

- Ustvarjanje sistemskih pogojev za razvoj mladih športnih talentov ter zagotavljanje podpornih okolij za njihov celostni razvoj.

Kazalniki

- Število registriranih športnikov do 21. leta starosti.

- Število kategoriziranih športnikov do 21. leta starosti.

- Število strokovnih delavcev, zaposlenih v programih nacionalnih panožnih športnih šol.

- Število strokovnih delavcev, zaposlenih v programih občinskih panožnih športnih šol.

- Število občin, ki sofinancirajo programe občinskih panožnih športnih šol.

- Število olimpijskih športnih panog iz rednega programa Olimpijskih iger, vključenih v programe nacionalnih panožnih športnih šol.

- Število otrok in mladostnikov, vključenih v programe nacionalnih panožnih športnih šol.

- Število otrok in mladostnikov, vključenih v programe občinskih panožnih športnih šol.

- Število nacionalnih panožnih športnih zvez, ki imajo razvit model prepoznavanja talentov.

Ukrepi:

-

Povečati obseg financiranja programov športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport.

-

Povečati število zaposlenih strokovnih delavcev v občinskih in nacionalnih panožnih športnih šolah.

-

Sistematizacija in digitalizacija spremljanja razvoja motoričnih sposobnosti športnikov.

-

Financiranje usposabljanj in stalnega strokovnega izpopolnjevanja strokovnega in izobraženega kadra v športu.

3.1.5 Kakovostni šport

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 2, 5, 6, 10, 11, 13, 14, 15, 17, 18, 19 in 20 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26-35.

Strateški cilji

- Povečati število registriranih športnikov v članskih kategorijah za 8 %.

- Zagotoviti prostorske, materialne in strokovne pogoje za razvoj kakovostnega športa na lokalni ravni.

Kazalniki

- Število registriranih športnikov v članskih kategorijah.

- Število programov kakovostnega športa na lokalni ravni.

- Število športnikov in športnih ekip, vključenih v programe kakovostnega športa na lokalni ravni.

- Število vzpostavljenih strokovnih timov za strokovno podporo v okviru programov kakovostnega športa.

- Število športnikov, ki so koristili storitve strokovnjakov, članov strokovnih timov.

Ukrepi:

-

Povečanje obsega programov kakovostnega športa.

-

Sistemizacija in digitalizacija spremljanja telesne pripravljenosti športnikov, ki so vključeni v programe kakovostnega športa.

-

Financiranje usposabljanja in stalnega strokovnega razvoja strokovnih delavcev, ki so vključeni v programe kakovostnega športa.

3.1.6 Vrhunski šport

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 2, 5, 6, 10, 11, 12, 13, 17, 18, 19, 20, 22 in 23 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26-35.

Strateški cilji	- Povečati število vrhunskih športnikov. - Povečati število športnih panog v rednem programu olimpijskih iger, ki imajo športnike s kategorizacijo vrhunskega športnika.
Kazalniki	- Število vrhunskih športnikov. - Število športnih panog s kategoriziranimi vrhunskimi športniki.

Ukrepi:

-

Povečanje konkurenčnosti programov vrhunskega športa.

-

Spodbude za vrhunske športnike in njihove trenerje.

-

Finančna podpora programom vrhunskega športa na nacionalni in lokalni ravni.

-

Strokovna podpora vrhunskim športnikom.

-

Sofinanciranje stalnega strokovnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev, ki so vključeni v programe vrhunskega športa.

-

Ustanavljanje nacionalnih panožnih športnih centrov z ustreznimi prostorskimi, kadrovskimi, izobraževalnimi in bivalnimi pogoji za vrhunske športnike na nacionalni ravni v mladinskih in članskih konkurencah.

3.1.7 Šport invalidov

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 2, 5, 6, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22 in 23 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26-35.

Strateški cilji

- Povečati delež invalidov, vključenih v programe športa invalidov, za 30 %.

- Povečati delež registriranih in kategoriziranih športnikov invalidov za 50 %.

- Izboljšati povezave med športnimi in invalidskimi društvi, ki izvajajo programe za invalide.

- Razvoj nacionalnih panožnih športnih zvez v smeri vključevanja parašporta v svoj sistem.

- Zagotoviti sistemsko spremljanje telesnih zmogljivosti oseb s statusom invalida.

- Izboljšati telesno zmogljivost oseb s statusom invalida.

Kazalniki

- Število oseb s statusom invalida, ki so vključene v redne strokovno vodene programe.

- Število programov.

- Število registriranih športnikov invalidov.

- Delež in število kategoriziranih športnikov invalidov.

- Število vrhunskih parašportnikov.

- Število športnih panog, ki imajo registrirane ali kategorizirane športnike invalide.

- Število nacionalnih panožnih športnih zvez, ki imajo sistemsko vključen parašport v svoja društva.

- Število izobraženih in usposobljenih strokovnih delavcev na področju športa invalidov.

- Število opravljenih meritev telesnih zmogljivosti oseb s statusom invalida.

Ukrepi:

-

Spodbuditi razvoj športa invalidov na lokalni, državni in mednarodni ravni.

-

Izboljšati povezovanje športnih in invalidskih društev na lokalni ravni.

-

Zagotoviti dvig konkurenčnosti vrhunskega športa invalidov.

-

Zagotavljati statusne pravice vrhunskih športnikov invalidov.

-

Povečati število izobraženih in usposobljenih strokovnih delavcev na področju športa invalidov.

-

Zagotoviti redno merjenje telesnih zmogljivosti oseb s statusom invalida.

3.1.8 Športna rekreacija

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 2, 5, 6, 14, 15, 16, 17, 19 in 20 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26-35.

Strateški cilji

- Povečati delež redno športno in telesno dejavnih odraslih.

- Povečati delež odraslih, vključenih v redne celoletne strokovno vodene športne programe.

- Povečati število strokovno vodenih programov športne rekreacije na nacionalni in lokalni ravni.

- Povezati zdravstveni sistem s ponudniki rednih programov športne rekreacije za ohranjanje zdravega načina življenja.

- Zagotoviti sistemsko spremljanje telesnih zmogljivosti odrasle populacije.

- Izboljšati telesno zmogljivost odraslih.

Kazalniki

- Delež športno in telesno dejavnih odraslih, vključenih v celoletne strokovno vodene programe športne rekreacije.

- Število programov športne rekreacije na lokalni in nacionalni ravni.

- Število strokovnih delavcev v strokovno vodenih programih športne rekreacije.

- Število udeležencev usposabljanj in stalnih strokovnih izpopolnjevanj na področju športne rekreacije.

- Število vzpostavljenih povezav med izvajalci zdravstvene dejavnosti na primarni zdravstveni ravni in izvajalci programov športne rekreacije.

Ukrepi:

-

Poenotiti metodologijo spremljanja redno športno in telesno dejavnih odraslih.

-

Povečanje dostopnosti do redno organiziranih, celoletnih² in strokovno vodenih programov športne rekreacije.

² V skladu z vsakokrat veljavnimi priporočili oziroma smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organisation) o telesni dejavnosti in preprečevanju sedentarnega načina življenja.

-

Spodbujanje udejstvovanja v celoletnih strokovno vodenih programih športne rekreacije.

-

Spodbujanje različnih oblik športne vadbe in telesne dejavnosti v naravi in na zunanjih športnih površinah.

-

Spodbujanje različnih oblik telesne dejavnosti v delovnem okolju.

-

Spodbujanje delodajalcev, da svojim zaposlenim omogočijo ustrezno redno športno vadbo in telesno dejavnost izven delovnega časa.

-

Vzpostavitev sistema spremljanja telesne zmogljivosti odraslih.

-

Financiranje usposabljanja in omogočanje stalnega strokovnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev na področju športne rekreacije.

-

Povečanje financiranja rednih strokovno vodenih programov športne rekreacije v lokalnih skupnostih in na nacionalni ravni.

-

Nadaljnji razvoj in nadgradnja sodelovanja športa in zdravstva.

-

Okrepitev medsektorskega sodelovanja na področju spodbujanja zdravega življenjskega sloga.

-

Povezovanje delodajalcev in izvajalcev športnih programov v lokalnem okolju.

-

Priprava in izvedba nacionalne kampanje za spodbujanje športne dejavnosti odraslih.

-

Ozaveščati delodajalce o pomembnosti zagotavljanja aktivnih odmorov med delovnim procesom ter ustrezne redne športne vadbe izven delovnega časa.

3.1.9 Šport starejših

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 2, 5, 6, 14, 15, 16, 17, 19 in 20 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26-35.

Strateški cilji

- Povečati delež telesno dejavnih starejših v strokovno vodenih športnih programih.

- Povečati število strokovno vodenih programov športa starejših v lokalnem okolju.

- Povečati število izobraženih in usposobljenih strokovnih delavcev na področju športa starejših.

- Povezati zdravstveni sistem s ponudniki rednih, strokovno vodenih programov za ohranjanje zdravja starejših.

- Zagotoviti sistemsko spremljanje telesne sestave in telesnih zmogljivosti populacije starejših.

Kazalniki

- Število starejših, vključenih v celoletne strokovno vodene programe športa starejših.

- Število izobraženih in število usposobljenih strokovnih delavcev na področju športa starejših.

- Število strokovno vodenih programov športa starejših v lokalnih skupnostih.

- Število domov starejših in dnevnih centrov, ki izvajajo programe športa starejših.

- Število občin, v katerih je vzpostavljena povezava, in število povezav med izvajalci zdravstvene dejavnosti na primarni zdravstveni ravni in ponudniki programov športa starejših.

- Število izvedenih meritev sestave telesa in telesnih zmogljivosti populacije starejših.

Ukrepi:

-

V domovih starejših občanov in dnevnih centrih vzpostaviti redne programe vadbe.

-

Sofinanciranje usposabljanja in stalnega izpopolnjevanja strokovnih kadrov na področju športa starejših.

-

Vzpostavitev sodelovanja med ministrstvi, pristojnimi za zdravstvo, socialo in šport, na področju športa starejših.

-

Vzpostaviti sistem spremljanja telesne zmogljivosti starejših.

-

Priprava in izvedba nacionalne kampanje za spodbujanje telesne dejavnosti starejših.

3.2 ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI

Resolucija o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2026-2035 (ReNPŠ26-35)

Časovnica