Zakon o Kobilarni Lipica (ZKL-2)

1817. Zakon o Kobilarni Lipica (ZKL-2)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o Kobilarni Lipica (ZKL-2)

Razglašam Zakon o Kobilarni Lipica (ZKL-2), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 19. junija 2024.

Št. 003-02-1/2024-131

Ljubljana, dne 27. junija 2024

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O KOBILARNI LIPICA (ZKL-2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta zakon ureja status Kobilarne Lipica in upravljanje premoženja, ki je v lasti Republike Slovenije in je namenjeno za opravljanje nalog Kobilarne Lipica, skrb in gospodarjenje s kulturnimi in naravnimi vrednotami Kobilarne Lipica in njihovo trženje z namenom uresničevanja javnega interesa ter doseganja kulturnih, naravovarstvenih, gospodarskih in razvojnih ciljev Kobilarne Lipica.

(2)

Ta zakon določa poslanstvo, vizijo, načela, cilje in organiziranost Kobilarne Lipica.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

-

»Kobilarna Lipica« je matična kobilarna lipicancev, ki je spomeniško območje državnega pomena (EID 1-07245) in obsega kraško krajino, preoblikovano za potrebe paše teh konj, vključno z grajenimi strukturami, čredo lipicanskih konj, znanja, veščine in procese za rejo in vzrejo lipicancev, pravice intelektualne lastnine in premoženje v lasti Republike Slovenije;

-

»posestvo Kobilarne Lipica« so nepremičnine v obsegu spomeniškega območja iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona;

-

»nepremično premoženje zunaj posestva Kobilarne Lipica« sta posestvo Ravne in nepremično premoženje na vplivnem območju Kobilarne Lipica, ki ga ima Republika Slovenija v lasti in je namenjeno vzreji lipicancev;

-

»posestvo Ravne« je nepremično premoženje v katastrski občini Kal (2499), na katerem poteka vzreja mladih lipicancev; obsega nepremičnine: parcele št. 2508/1, 2508/2, 2508/3, 2518/4, 2503/1, 2503/2, 2507/1, 2507/2, 2509/1, 2509/3, 2509/8, 2526, 2528, 2537, 2539, 2542/2, 2542/5, 2544, 2552, 2561, 2563/1, 2567/2, 2568/2;

-

»vplivno območje Kobilarne Lipica« je kulturni spomenik državnega pomena Lipica – Kraška kulturna krajina, EID 1-024521, razglašen z Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 57/10);

-

»lipicanec« je slovenska avtohtona plemenita pasma konj svetovnega ugleda, ki je nastala z načrtnim zgodovinskim razvojem pasme na slovenskem Krasu v Kobilarni Lipica;

-

»čreda lipicanskih konj« so vsi lipicanci v lasti Republike Slovenije, vključno s konji, ki so v pogodbeni reji;

-

»kulturne in naravne vrednote« so čreda lipicanskih konj, kulturna dediščina v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, in naravne vrednote v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, ki so predmet zaščite po tem zakonu.

II. POSLANSTVO IN VIZIJA

3. člen

(poslanstvo in vizija)

(1)

Poslanstvo Kobilarne Lipica je ohranjanje genetske pestrosti, ohranjanje in razvoj črede lipicanskih konj, konjeništva in klasične jahalne šole, varovanje kulturnih in naravnih vrednot ter predstavljanje teh vrednot javnosti in izobraževanje o njih.

(2)

Vizija Kobilarne Lipica je biti svetovno prepoznavna matična kobilarna lipicancev, ki bo s sožitjem med konji, ljudmi, tradicijo in okoljem najboljši zgled skrbi in gospodarjenja s kulturnimi in naravnimi vrednotami ter trženja vrhunskih storitev za ljubitelje, obiskovalce in goste.

III. STATUS IN PREMOŽENJE

4. člen

(status)

(1)

Kobilarna Lipica je predmet posebne zaščite in varovanja Republike Slovenije.

(2)

Kobilarna Lipica je v izključni in trajni lasti Republike Slovenije. Premoženja v Kobilarni Lipica iz 5. člena tega zakona ni dovoljeno odtujiti ali obremeniti, razen v primerih in po postopkih, ki so določeni s tem zakonom.

(3)

Prostorska ureditev posestva Kobilarne Lipica se določi z državnim prostorskim načrtom. Zaradi zagotavljanja prostorsko usklajenih in medsebojno dopolnjujočih se razmestitev dejavnosti območje državnega prostorskega načrta lahko vključuje tudi vplivno območje, če so ureditve usklajene z dejavnostmi, ki prispevajo k ohranjanju in promociji kulturnih in naravnih vrednot vplivnega območja.

5. člen

(premoženje)

(1)

Premoženje v Kobilarni Lipica obsega zlasti:

-

čredo lipicanskih konj,

-

nepremično premoženje na posestvu Kobilarne Lipica, ki je v lasti Republike Slovenije, vključno z grajenimi strukturami, in nepremično premoženje zunaj posestva Kobilarne Lipica, ki je v lasti Republike Slovenije,

-

pravice intelektualne lastnine, povezane s Kobilarno Lipica,

-

premičnine, ki so v lasti Republike Slovenije.

(2)

Nepremično premoženje na posestvu Kobilarne Lipica in nepremično premoženje zunaj posestva Kobilarne Lipica, ki je v lasti Republike Slovenije in je namenjeno izvajanju nalog po tem zakonu, se ne smeta odtujiti ali obremeniti, razen v primerih in po postopkih, ki so določeni s tem zakonom.

(3)

Čreda lipicanskih konj, premična kulturna dediščina in pravice intelektualne lastnine Republike Slovenije iz prve, tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena se ne smejo odtujiti ali obremeniti, razen v primerih, določenih s tem zakonom.

(4)

Premično kulturno dediščino iz prejšnjega odstavka sestavljajo stavbna oprema v kulturnih spomenikih, oprema kapele sv. Antona Padovanskega, zbirka likovnih del Avgusta Černigoja, vzrejne knjige, muzejska zbirka Kobilarne Lipica in parkovna plastika – forma viva.

(5)

Nepremično premoženje na posestvu Kobilarne Lipica, ki je v lasti Republike Slovenije in ni potrebno za opravljanje nalog skrbi in gospodarjenja s kulturnimi in naravnimi vrednotami iz 12. člena tega zakona, lahko da družba iz prvega odstavka 9. člena tega zakona v najem v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države, in predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.

(6)

Premično premoženje na spomeniškem območju, ki je v lasti Republike Slovenije in ni kulturna dediščina ter ni potrebno za opravljanje nalog po tem zakonu, se lahko proda, odda v najem ali drugače odtuji v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države.

(7)

Na podlagi načrta razpolaganja z lipicanci iz tretje alineje drugega odstavka 11. člena tega zakona se lahko ne glede na tretji odstavek tega člena posamezni konji iz črede lipicanskih konj, ki niso potrebni za izvajanje nalog iz 12. člena tega zakona, odtujijo ali oddajo v najem v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države. Z odtujitvijo ali oddajo v najem se ne sme ogroziti dolgoročno zagotavljanje plemenskega jedra črede lipicanskih konj iz drugega odstavka 41. člena tega zakona.

(8)

Prihodki od odtujitve ali oddaje v najem iz petega, šestega in sedmega odstavka tega člena so prihodek Republike Slovenije, razen prihodkov od oddaje stanovanj in drugih prostorov na posestvu Kobilarne Lipica v najem, ki so prihodek družbe iz prvega odstavka 9. člena tega zakona.

(9)

Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična.

IV. UPRAVLJANJE KOBILARNE LIPICA

6. člen

(upravljanje)

(1)

Upravljanje Kobilarne Lipica zajema:

-

skrb in gospodarjenje s kulturnimi in naravnimi vrednotami, kar vključuje naloge iz 12. člena tega zakona ter

-

trženje kulturnih in naravnih vrednot in z njimi povezanih storitev, kar vključuje naloge iz 13. člena tega zakona.

(2)

Upravljanje iz druge alineje prejšnjega odstavka mora biti usklajeno z upravljanjem iz prve alineje prejšnjega odstavka.

7. člen

(načela upravljanja)

Pri upravljanju Kobilarne Lipica se upoštevajo naslednja načela:

-

načelo gospodarnosti, ki pomeni, da je treba pri gospodarjenju s Kobilarno Lipica ravnati učinkovito in gospodarno z namenom uresničevanja poslanstva in vizije Kobilarne Lipica iz 3. člena tega zakona ter razvojne strategije iz prvega odstavka 10. člena tega zakona;

-

načelo odgovornosti, ki pomeni, da je treba pri gospodarjenju s Kobilarno Lipica ravnati skrbno in odgovorno;

-

načelo preglednosti, ki pomeni, da se zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev;

-

načelo javnega interesa, ki pomeni skrb za zdravje in vzorno oskrbo lipicancev ter varovanje kulturnih in naravnih vrednot;

-

načela in smernice korporativnega upravljanja.

8. člen

(cilji upravljanja)

Cilji upravljanja Kobilarne Lipica so:

-

varstvo in razvoj konjereje in konjeništva po izročilu klasične jahalne šole;

-

dolgoročno ohranjanje kulturnih in naravnih vrednot, kot so določene s tem zakonom;

-

varstvo in razvoj spomeniškega območja Kobilarne Lipica;

-

pospešen razvoj Kobilarne Lipica;

-

uresničevanje poslanstva in vizije Kobilarne Lipica v skladu z načeli upravljanja iz prejšnjega člena;

-

spodbujanje trajnostnega razvoja v vplivnem območju Kobilarne Lipica.

V. KOBILARNA LIPICA D.O.O.

9. člen

(ustanovitev in dejavnost družbe)

(1)

Kobilarno Lipica upravlja družba Kobilarna Lipica d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: družba), katere ustanoviteljica in edina družbenica je Republika Slovenija, ki poslovnega deleža ne sme deliti ali odsvojiti.

(2)

Družba je upravljavec nepremičnega premoženja iz druge alineje 2. člena tega zakona, ki je v lasti Republike Slovenije.

(3)

Družba pri svojem poslovanju uresničuje cilje iz prejšnjega člena. Družba ustvarjeni dobiček namenja izvajanju dejavnosti iz prve alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona in ga ne izplača družbenici.

(4)

Firma družbe je Kobilarna Lipica d.o.o. Družba ima sedež v Lipici.

(5)

Skrb in gospodarjenje s kulturnimi in naravnimi vrednotami iz prve alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona družba opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije.

(6)

Trženje kulturnih in naravnih vrednot ter z njimi povezanih storitev iz druge alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona družba izvaja v svojem imenu in za svoj račun.

(7)

Skrbnik nalog, ki jih ima Republika Slovenija za upravljanje Kobilarne Lipica, je ministrstvo, pristojno za turizem (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(8)

Za družbo ne velja sistem plač javnih uslužbencev.

10. člen

(razvojna strategija in načrt upravljanja spomeniškega območja)

(1)

Za doseganje ciljev upravljanja iz 8. člena tega zakona Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme razvojno strategijo Kobilarne Lipica za obdobje desetih let (v nadaljnjem besedilu: razvojna strategija).

(2)

Razvojno strategijo pripravi družba v sodelovanju z ministrstvom, ki zbira in usklajuje predloge ministrstev, pristojnih za finance, za kmetijstvo, za naravne vire in prostor ter za kulturo, z njihovih delovnih področij ter v sodelovanju z Občino Sežana.

(3)

Z razvojno strategijo se določijo strateški cilji razvoja Kobilarne Lipica in ukrepi za njihovo uresničitev. Razvojna strategija vsebuje zlasti smernice in cilje glede:

-

razvoja črede lipicanskih konj in dobrobiti živali,

-

razvoja konjereje in konjeništva, še zlasti klasične šole jahanja,

-

razvojnih naložb za razvoj Kobilarne Lipica ter gradnje, obnove in vzdrževanja objektov,

-

upravljanja kulturne krajine,

-

vsebin načrta upravljanja spomeniškega območja Kobilarne Lipica,

-

trajnostnega razvoja na vplivnem območju Kobilarne Lipica,

-

razvoja zaposlenih, zlasti na področju konjeništva in klasične šole jahanja,

-

mednarodnega sodelovanja,

-

trženjskih dejavnosti v Kobilarni Lipica.

(4)

Načrt upravljanja spomeniškega območja Kobilarne Lipica pripravi družba in ga sprejme vlada za obdobje petih let. Posamezne vsebine, potrebne za pripravo načrta upravljanja, se pripravijo v sodelovanju z ministrstvom ter ministrstvi, pristojnimi za kmetijstvo, za kulturno dediščino ter za naravne vire in prostor. Pred sprejetjem družba za načrt upravljanja spomeniškega območja Kobilarne Lipica pridobi mnenja pristojnih organizacij za varstvo kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, in pristojne organizacije za varstvo narave v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave.

(5)

Načrt upravljanja spomeniškega območja Kobilarne Lipica vključuje najmanj:

-

vizijo varstva in razvoja spomeniškega območja Kobilarne Lipica,

-

pomembne usmeritve in načrt za razvoj konjereje, konjeništva in varstva kulturne dediščine,

-

pregled kulturne dediščine in varovanih sestavin, ki jih je treba ohranjati in razvijati,

-

načrt varstva in razvoja posamičnih kulturnih vrednot, ki jih je posebej treba ohranjati in razvijati,

-

načrt predvidenih prostorskih ureditev, vključno s prostorskimi ureditvami na vplivnem območju, če je to potrebno zaradi zagotavljanja prostorsko usklajenih in medsebojno dopolnjujočih se razmestitev dejavnosti ter je v skladu z dejavnostmi, ki prispevajo k ohranjanju in promociji kulturnih vrednot vplivnega območja,

-

načrt dejavnosti s finančnim okvirom, še posebej za zagotavljanje dostopnosti in upravljanje obiska,

-

ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-

kazalnike in način spremljanja izvajanja.

11. člen

(letni poslovni načrt družbe)

(1)

Družba z letnim poslovnim načrtom družbe (v nadaljnjem besedilu: poslovni načrt), ki mora vsebovati tudi finančne projekcije, podrobno opredeli dejavnosti, potrebne za uresničevanje razvojne strategije iz prvega odstavka prejšnjega člena in načrta upravljanja spomeniškega območja Kobilarne Lipica iz četrtega odstavka prejšnjega člena v vsakem poslovnem letu.

(2)

Poslovni načrt obsega opredelitev letnih ciljev, kazalnikov in ukrepov za upravljanja iz 6. člena tega zakona, in sicer najmanj:

-

kazalnike za presojo uspešnosti,

-

klasifikacijo črede lipicanskih konj s cilji in dejavnostmi za njen razvoj,

-

načrt razpolaganja z lipicanci,

-

ključne dejavnosti izvajanja nalog iz 12. in 13. člena tega zakona,

-

letni obseg stroškov, ki jih družba zaračuna Republiki Sloveniji za upravljanje v njenem imenu in za njen račun iz prve alineje 6. člena tega zakona, po vrstah stroškov,

-

letni program razvojnih investicij, gradnje, obnove in vzdrževanja objektov na posestvu Kobilarne Lipica in na nepremičninah zunaj posestva Kobilarne Lipica,

-

oceno prihodkov in poslovnega izida družbe iz upravljanja Kobilarne Lipica iz 6. člena tega zakona,

-

druge vidike upravljanja v poslovnem letu.

(3)

Poslovni načrt pripravi družba in ga pošlje ministrstvu do 30. novembra tekočega leta za prihodnje poslovno leto, ki ga v roku 30 dni predloži skupščini v sprejem.

(4)

Posamezne sestavine, potrebne za pripravo poslovnega načrta, družbi na njen poziv pošljejo ministrstvo ter ministrstva, pristojna za kmetijstvo, za kulturno dediščino ter za naravne vire in prostor, vsako s področja svojih pristojnosti, prav tako pa tudi pristojne organizacije v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine: pristojna organizacija za varstvo nepremične kulturne dediščine, pristojna organizacija za varstvo nesnovne dediščine in pristojna organizacija za varstvo premične dediščine.

12. člen

(naloge v zvezi s skrbjo in gospodarjenjem s kulturnimi in naravnimi vrednotami)

Skrb in gospodarjenje s kulturnimi in naravnimi vrednotami iz prve alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona zajema:

-

upravljanje premoženja Kobilarne Lipica iz prvega odstavka 5. člena tega zakona,

-

rejo in vzrejo lipicancev, njihovo razmnoževanje, selekcijo in rodovništvo,

-

preizkušanje in šolanje konj za potrebe selekcije, dresurnega jahanja, vprežne vožnje in drugih konjeniških zvrsti,

-

vodenje izvorne rodovniške knjige lipicancev,

-

pridobivanje, konzerviranje, shranjevanje, prodajo in porazdelitev semena,

-

oddajo konjev v rejo v skladu s tem zakonom,

-

predstavljanje dejavnosti Kobilarne Lipica in razvijanje zavesti o kulturnih in naravnih vrednotah Kobilarne Lipica,

-

skrb za posodabljanje rejskega programa v skladu z razvojem in dognanji stroke,

-

spremljanje reje in vzreje lipicancev v lasti drugih pravnih in fizičnih oseb v Republiki Sloveniji, zagotavljanje strokovne pomoči pri reji in šolanju konj ter zagotavljanje plemenskega materiala za potrebe Združenja rejcev lipicancev Slovenije v skladu s poslovnim načrtom iz 11. člena tega zakona,

-

mednarodno sodelovanje s sorodnimi ustanovami in organizacijami na področju konjereje in konjeništva lipicancev,

-

izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za vzgojo črede, za šolanje konj in testiranje konj,

-

izobraževanje in usposabljanje za učence, dijake in študente na področju konjeništva in konjereje,

-

šolanje konj po načelih klasičnega konjeništva in klasične šole jahanja,

-

izobraževanje in usposabljanje policistov za potrebe policijske konjenice,

-

zagotavljanje konj za protokolarno konjeniško enoto slovenske policije in sodelovanje pri njenem programu,

-

zagotavljanje konj za namene državnega protokola in sodelovanje pri njihovi uporabi,

-

organizacija konjeniških tekmovanj v dresurnem jahanju in vprežni vožnji,

-

izvedba postopkov prodaje konj,

-

razpolaganje s konji v skladu s tem zakonom,

-

varstvo, celostno ohranjanje in promocijo kulturne dediščine na spomeniškem območju,

-

zagotavljanje javne dostopnosti območja Kobilarne Lipica na način, ki ne ogroža varovanih sestavin spomenika in je usklajen z njegovim družbenim pomenom,

-

vzdrževanje in ohranjanje kulturne krajine,

-

izboljševanje stanja in uporabe grajenih delov spomeniškega območja v skladu z njihovimi varovanimi sestavinami in varstvenim režimom,

-

predstavljanje zgodovine Kobilarne Lipica, reje in vzreje lipicancev,

-

hranjenje in predstavljanje premične dediščine, ki je del spomeniškega območja, v skladu z varovanimi sestavinami in varstvenim režimom,

-

upravljanje imena in podobe kulturnega spomenika, geografske označbe lipicanec in znamk Kobilarne Lipica,

-

načrtovanje in izvajanje investicij.

13. člen

(naloge v zvezi s trženjem kulturnih in naravnih vrednot)

Trženje kulturnih in naravnih vrednot ter z njimi povezanih storitev iz prejšnjega člena zajema:

-

izobraževanje in usposabljanje na področju konjeništva za zunanje uporabnike,

-

jahanje, vožnjo v vpregi in podkovstvo,

-

organizacijo in izvajanje izobraževalnih, strokovnih in raziskovalnih programov, povezanih s konjerejo, konjeništvom ter varstvom kulturnih in naravnih vrednot,

-

zaračunavanje vstopnin in storitev za oglede Kobilarne Lipica, programov klasične jahalne šole in treningov ter drugih konjeniških dogodkov,

-

turistično in terapevtsko jahanje, vožnje s kočijo,

-

dejavnost gostinstva, vključno s hotelirstvom in organizacijo dogodkov,

-

kongresno dejavnost,

-

oddajo nepremičnin za organizacijo dogodkov,

-

izvajanje športne in rekreativne dejavnosti,

-

trženje bazena in storitev za dobro počutje,

-

trgovinsko dejavnost,

-

oddajo stanovanj in drugih prostorov na posestvu Kobilarne Lipica,

-

druge naloge, ki izboljšujejo kakovost in pestrost celotne ponudbe Kobilarne Lipica in se izvajajo v skladu z omejitvami, določenimi s tem zakonom.

14. člen

(letno nadomestilo Kobilarne Lipica)

(1)

Družba Republiki Sloveniji za trženje kulturnih in naravnih vrednot plačuje letno nadomestilo v višini 3 odstotkov prihodkov od izvajanja nalog iz prejšnjega člena. Vsaka tri leta oziroma v primeru dodatnih naložb ministrstvo opravi analizo ustreznosti višine tega nadomestila. Na podlagi opravljene analize ustreznosti lahko vlada določi letno nadomestilo v drugačnem odstotku, kot je določen v tem členu, ki pa ne sme biti nižji od 3 odstotkov.

(2)

Letno nadomestilo iz prejšnjega odstavka je plačilo družbe za uporabo nepremičnin, ki se uporabljajo za izvajanje nalog iz prejšnjega člena.

(3)

Letno nadomestilo iz prvega odstavka tega člena družba plačuje med letom kot mesečno akontacijo. Višina akontacije, metodologija za njen izračun in dinamika plačil ter višina letnega nadomestila iz prvega odstavka tega člena se določijo v pogodbi med družbo in Republiko Slovenijo.

(4)

Družba ministrstvu do 31. marca tekočega leta pošlje vse podatke, potrebne za izračun višine letnega nadomestila za izvajanje nalog iz prejšnjega člena za preteklo leto. Ministrstvo najpozneje do 30. aprila tekočega leta opravi dejanski obračun višine letnega nadomestila za izvajanje nalog iz prejšnjega člena za preteklo leto. Pogodbeni stranki v primeru morebitnih razlik med vplačanimi akontacijami in dejanskim obračunom v enkratnem znesku druga drugi poravnata razliko v roku, ki ni daljši od 30 dni od dneva dejanskega obračuna.

15. člen

(prihodki družbe)

(1)

Družba ustvarja prihodke z opravljanjem nalog iz 12. in 13. člena tega zakona. Za izvajanje nalog iz 12. člena tega zakona prejema družba plačila iz sredstev državnega proračuna, storitve na podlagi nalog iz 13. člena tega zakona pa plačujejo njihovi uporabniki.

(2)

Republika Slovenija in družba skleneta pogodbo za opravljanje nalog skrbi in gospodarjenja s kulturnimi in naravnimi vrednotami iz 12. člena tega zakona.

(3)

S pogodbo iz prejšnjega odstavka se uredi način uresničevanja medsebojnih pravic in obveznosti pri izvajanju nalog skrbi in gospodarjenja s kulturnimi in naravnimi vrednotami iz 12. člena tega zakona, zlasti za:

-

vrste in obseg nalog,

-

način izračuna in višino letnega plačila za opravljene naloge,

-

način in roke za poročanje o opravljenih nalogah,

-

način in roke za izplačilo letnega plačila za opravljene naloge,

-

način in oblike nadzora nad izvajanjem pogodbe, ki ga v imenu Republike Slovenije izvaja ministrstvo.

(4)

Predvideni obseg nalog in višina letnega plačila za opravljene naloge iz 12. člena tega zakona se opredelita v poslovnem načrtu iz 11. člena tega zakona. Na podlagi vsakokratnega poslovnega načrta se sklene dodatek k pogodbi iz drugega odstavka tega člena.

(5)

Višina letnega plačila za opravljene naloge iz 12. člena tega zakona, ki ne vključuje DDV, ne sme preseči zneska stroškov za izpolnjevanje obveznosti izvajanja nalog iz 12. člena tega zakona.

(6)

Družba mora za naloge iz 12. in 13. člena tega zakona zagotoviti ločeno računovodstvo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

16. člen

(izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja)

(1)

Republika Slovenija za investicije v svoje premoženje v Kobilarni Lipica zagotavlja financiranje iz proračuna Republike Slovenije. Investicije in investicijsko vzdrževanje v imenu in za račun Republike Slovenije izvaja družba.

(2)

Družba za Republiko Slovenijo kot dober in skrben gospodarstvenik opravlja naslednje dejavnosti:

-

načrtuje investicije,

-

skrbi za redno vzdrževanje premoženja,

-

koordinira pripravo projektne dokumentacije,

-

pripravlja investicijsko dokumentacijo za izvedbo posameznih investicij,

-

zastopa lastnika pri pridobitvi gradbenih in uporabnih dovoljenj,

-

oddaja javna naročila za izvedbo gradenj in nabav ter vodi celoten postopek oddaje naročil,

-

vodi in izvaja investicije,

-

potrjuje dela, ki jih izvedejo zunanji izvajalci, in podpiše primopredajni zapisnik,

-

skrbi za nadzor nad izvajanjem investicij.

17. člen

(pogoji uporabe premoženja Republike Slovenije)

(1)

Spomeniško območje po tem zakonu z vsemi nepremičninami, premičninami, nesnovno dediščino in pravicami intelektualne lastnine, ki so v lasti Republike Slovenije in so potrebne za skrb za Kobilarno Lipica in gospodarjenje z njo iz 12. člena tega zakona, ima družba v brezplačni uporabi.

(2)

Premično premoženje, ki je v lasti Republike Slovenije, iz četrte alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona in nepremično premoženje na posestvu Kobilarne Lipica, vključno z grajenimi strukturami iz druge alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona, ki ga je dovoljeno tržiti, ima družba v odplačni uporabi. Družba za uporabo tega premoženja Republiki Sloveniji plačuje letno nadomestilo v skladu s prvim odstavkom 14. člena tega zakona.

(3)

Družba ima za skrb in gospodarjenje s kulturnimi in naravnimi vrednotami iz 12. člena tega zakona prednostno pravico pri sklenitvi zakupne pogodbe za kmetijska zemljišča v lasti Republike Slovenije, ki so na vplivnem območju Kobilarne Lipica in na posestvu Ravne, v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, na način, da je družba na prvem mestu po vrstnem redu pred drugimi zakupniki iz drugega odstavka 27. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE).

(4)

Družba mora s premoženjem Republike Slovenije ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in v skladu z najboljšimi praksami stroke na področju konjereje, konjeništva, kmetovanja, upravljanja premoženja, vzdrževanja nepremičnin in poslovnih dejavnosti.

18. člen

(intelektualna lastnina)

(1)

Družba upravlja naslednje pravice intelektualne lastnine, in sicer:

-

ime in podobo kulturnega spomenika Kobilarna Lipica,

-

geografsko označbo lipicanec, ki je bila na podlagi Uredbe o geografski označbi Lipicanec (Uradni list RS, št. 4/99) vpisana v register označb porekla blaga pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino,

-

znamko Maestoso, št. 9371187, registrirano pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino 20. decembra 1994,

-

znamko Lipica 1580, št. 9671315, figurativni znak, registrirano pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino 22. aprila 1997,

-

znamko Lipica 1580, št. 200370016, registrirano pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino 26. maja 2004,

-

znamko Kobilarna Lipica, št. 200370017, registrirano pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino 26. maja 2004,

-

mednarodno znamko Lipica 1580, št. 671631, registrirano pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino 22. aprila 1997.

(2)

Poleg znamk iz prejšnjega odstavka družba upravlja tudi morebitne novoregistrirane znamke, ki se nanašajo na Kobilarno Lipica in so v lasti Republike Slovenije.

(3)

Za prenos pravic za uporabo znamk iz tega člena na druge subjekte mora vlada podati soglasje. V soglasju se določijo merila in višina odškodnine za uporabo znamk.

(4)

Družba pri upravljanju premoženja iz prvega odstavka 5. člena tega zakona uporablja pravice intelektualne lastnine brez nadomestila.

VI. SPOMENIŠKO OBMOČJE KOBILARNE LIPICA

19. člen

(razglasitev spomeniškega območja)

S tem zakonom se razglaša enota nepremične dediščine Lipica – Kobilarna Lipica, EID 1-07245, za spomeniško območje državnega pomena.

20. člen

(pomen spomeniškega območja)

(1)

Kobilarna Lipica ima s svojo kulturno krajino, preoblikovano za potrebe paše konj, vključno z grajenimi strukturami in dejavnostjo reje in vzreje lipicancev, izjemen kulturni in družbeni pomen za Republiko Slovenijo. Ima posebno kulturno vrednost kot izrazit dosežek človekove ustvarjalnosti in sobivanja v naravnem okolju ter je pomemben del prostora in dediščine Republike Slovenije. Kobilarna Lipica je spomeniško območje s krajinskimi, arhitekturnimi, etnološkimi, zgodovinskimi ter simbolnimi in nesnovnimi vrednotami klasične reje lipicanca in suhozidne gradnje.

(2)

Kobilarna Lipica je varovana kot kulturna vrednota z namenom ohranjanja avtentičnosti kulturne krajine in nadaljevanja tradicionalne reje in vzreje lipicancev v matični kobilarni. Zakonska zaščita omogoča ustrezno vzrejo in rejo lipicancev v Kobilarni Lipica ter boljšo celostno prepoznavnost spomeniškega območja, spodbuja primerno rabo in poudarja simbolni pomen celote.

21. člen

(vrednote, varovane sestavine in obseg spomeniškega območja)

(1)

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev spomeniškega območja za kulturni spomenik državnega pomena, so:

-

Kobilarna Lipica je v Sloveniji in širšem prostoru edinstvena s svojo več kot štiristoletno zgodovino urejanja kulturne krajine v skrbno izbranem prostoru na robu matičnega Krasa;

-

Kobilarna Lipica je matični prostor vzreje avtohtone pasme lipicancev, ki so poimenovani s slovenskim imenom po nekdanji vasici Lipica;

-

Kobilarna Lipica je izjemno spomeniško območje s kulturno krajino, ki je bila oblikovana z visoko stopnjo sožitja med kulturno rabo in naravnimi značilnostmi prostora za vzrejo lipicancev: z ograjenimi pašniki, dostopnimi drevoredi (Tržaški, Marmontov in Povezovalni drevored), kali in drugimi vodnimi zajetji ter zidom, ki omejuje matično območje kobilarne;

-

Kobilarna Lipica je izjemen spomenik skupaj z upravnim središčem z dominantno graščino z galerijo Avgusta Černigoja, staro depandanso, kapelo sv. Antona Padovanskega, hotelom Klub, starejšimi hlevi in drugimi gospodarskimi poslopji: Velbanco, Jubilejnim hlevom, hlevi z jahalnico Na Borjači, hlevoma 9 in 10; objekte so na tej lokaciji načrtno urejali in dopolnjevali od leta 1580 do danes za pašo, vzrejo, oskrbo konj in njihove skrbnike.

Zakon o Kobilarni Lipica (ZKL-2)

Časovnica