Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in...

567. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)

Razglašam zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 6. februarja 1996.

Št. 001-22-19/96

Ljubljana, dne 14. februarja 1996.

Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA (ZOFVI)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja pogoje za opravljanje ter določa način upravljanja in financiranja vzgoje in izobraževanja na področjih:

-

predšolske vzgoje,

-

osnovnošolskega izobraževanja,

-

vzgoje in izobraževanja otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami,

-

osnovnega glasbenega izobraževanja,

-

nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja,

-

srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja,

-

srednjega splošnega izobraževanja,

-

višjega strokovnega izobraževanja,

-

vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in v dijaških domovih ter

-

izobraževanja odraslih.

Vsebino in postopek sprejemanja programov za predšolske otroke in njeno financiranje ter izobrazbene pogoje in delovno obveznost strokovnih delavcev vrtca določa zakon.

Za vrtce oziroma šole, ustanovljene za vzgojo in izobraževanje pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, se uporabljajo določbe tega zakona in zakona, ki ureja posebne pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Za vrtce, šole in druge zavode za vzgojo in izobraževanje otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojene programe za predšolske otroke, prilagojene izobraževalne programe ter vzgojni ali posebni program vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: otroci in mladostniki s posebnimi potrebami) se uporabljajo določbe, ki veljajo za vrtce oziroma šole, če z zakonom ni drugače določeno.

Za izobraževanje odraslih, za domove za učence in dijaške domove se uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za šole, če z zakonom ni drugače določeno.

2. člen

(cilji vzgoje in izobraževanja)

Cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji so:

-

zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično in narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo oziroma invalidnost,

-

vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi,

-

razvijanje jezikovnih zmožnosti in sposobnosti in ozaveščanje položaja slovenskega jezika kot jezika države Slovenije; na območjih, ki so opredeljena kot narodno mešana, pa ob slovenskem jeziku tudi ohranjanje in razvijanje italijanskega in madžarskega jezika,

-

zagotavljanje kakovostne izobrazbe,

-

negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja,

-

spodbujanje zavesti o integriteti posameznika,

-

razvijanje zavesti o državni pripadnosti in nacionalni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi. Vzgojno-izobraževalni zavodi razvijajo zavest o državni pripadnosti in nacionalni identiteti z obeleževanjem državnih praznikov, katerega sestavni del je izvedba himne Republike Slovenije in z drugimi dejavnostmi. Vzgojno-izobraževalni zavodi imajo stalno izobešeno zastavo Republike Slovenije, na območjih, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, se izobesi tudi zastavo narodne skupnosti,

-

omogočanje vključevanja v procese evropskega povezovanja,

-

uveljavljanje možnosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja,

-

omogočanje vzgoje in izobraževanja, ki ustreza stopnji razvoja in življenjski dobi posameznika,

-

zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi razvojnimi problemi,

-

zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok iz socialno manj spodbudnih okolij,

-

zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami,

-

vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje tudi globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, do svoje in drugih kultur, do naravnega in družbenega okolja, do prihodnjih generacij,

-

vzgajanje in izobraževanje s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah,

-

spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja,

-

omogočanje splošne izobrazbe in pridobitve poklica vsemu prebivalstvu,

-

omogočanje čim višje ravni izobrazbe čim večjemu deležu prebivalstva ob ohranjanju že dosežene ravni zahtevnosti,

-

omogočanje razvoja in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti čim večjemu deležu prebivalstva.

2.a člen

(varno in spodbudno učno okolje)

V vrtcih, šolah in drugih zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se v skladu s cilji iz prejšnjega člena zagotovi varno in spodbudno učno okolje, kjer je prepovedano telesno kaznovanje otrok in vsakršna druga oblika nasilja nad in med otroki in neenakopravna obravnava, ki bi temeljila na spolu, spolni usmerjenosti, socialnem in kulturnem poreklu, veroizpovedi, rasni, etnični in narodni pripadnosti ter posebnosti v telesnem in duševnem razvoju.

3. člen

(učni jezik)

Vzgojno in vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih oziroma šolah poteka v slovenskem jeziku.

Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti, in so opredeljena kot narodno mešana območja, se v skladu s tem zakonom in posebnim zakonom ustanavljajo tudi vrtci oziroma šole, v katerih poteka vzgojno oziroma vzgojno-izobraževalno delo v italijanskem jeziku (vrtci in šole v jeziku narodne skupnosti).

Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki madžarske narodne skupnosti, in so opredeljena kot narodno mešana območja, se v skladu s tem zakonom in posebnim zakonom ustanavljajo dvojezični vrtci in šole, v katerih vzgojno oziroma vzgojno-izobraževalno delo poteka v slovenskem in madžarskem jeziku (dvojezični vrtci in šole).

Za otroke in mladostnike z gluhoto ali težko izgubo sluha oziroma za otroke in mladostnike z gluhoslepoto lahko poteka vzgojno-izobraževalno delo v slovenskem znakovnem jeziku oziroma jeziku gluhoslepih, na območjih, kjer živijo pripadniki narodnih skupnosti, pa tudi v italijanskem ali madžarskem znakovnem jeziku oziroma jeziku gluhoslepih.

4. člen

(posebni predpisi)

V organih državne uprave se lahko za potrebe službe organizira opravljanje izobraževalne dejavnosti po posebnem zakonu.

5. člen

(opravljanje dejavnosti)

Dejavnost vzgoje in izobraževanja opravljajo vzgojitelji, vzgojitelji predšolskih otrok-pomočniki vzgojiteljev, učitelji, predavatelji višjih strokovnih šol, svetovalni delavci in drugi strokovni delavci v javnih in zasebnih vrtcih in šolah.

Zasebniki lahko opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja v okviru vrtca oziroma šole, lahko pa tudi samostojno, če z zakonom ni določeno drugače.

Vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se izvaja samo kot javna služba.

6. člen

(izvajalci)

Predšolsko vzgojo opravljajo vrtci in zasebniki.

Predšolska vzgoja se lahko v primeru, določenim z zakonom, opravlja tudi na domu.

Osnovnošolsko izobraževanje opravljajo osnovne šole.

Osnovnošolsko izobraževanje se lahko na način in po postopku, določenem z zakonom, opravlja tudi kot izobraževanje na domu.

Poklicno izobraževanje opravljajo nižje in srednje poklicne šole. Kadar poklicno izobraževanje poteka v dualnem sistemu, ga opravljajo nižje in srednje poklicne šole skupaj z delodajalci.

Predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje in poklicno izobraževanje opravljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

Osnovno glasbeno izobraževanje opravljajo glasbene šole in zasebniki.

Srednje tehniško in strokovno izobraževanje opravljajo srednje tehniške in srednje strokovne šole.

Splošno srednje izobraževanje, ki omogoča nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu, opravljajo splošne in strokovne gimnazije (v nadaljnjem besedilu: gimnazije).

Višje strokovno izobraževanje opravljajo višje strokovne šole.

Pogoje za bivanje in učenje zagotavljajo učencem, vajencem, dijakom in študentom višjih šol, ki se šolajo zunaj kraja bivanja, domovi za učence in dijaški domovi.

Izobraževanje odraslih opravljajo organizacije za izobraževanje odraslih, šole in zasebniki.

7. člen

(organiziranje)

Vrtec oziroma šola se lahko ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod ali gospodarska družba ali se organizira kot organizacijska enota zavoda, družbe ali druge pravne osebe, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Osnovna šola in gimnazija se lahko ustanovita kot vzgojno-izobraževalni zavod ali kot organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega ali drugega zavoda.

Javni vrtec oziroma šola se lahko ustanovi kot javni vzgojno-izobraževalni zavod ali organizira kot organizacijska enota javnega vzgojno-izobraževalnega ali socialno-varstvenega zavoda.

Organizacijske enote javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda iz prejšnjega odstavka se lahko organizirajo le za izvajanje različnih javno veljavnih programov iz 9. člena tega zakona.

Vrtec oziroma šola ne sme opravljati vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki se financira iz javnih sredstev, zaradi pridobivanja dobička.

Pravice, obveznosti in odgovornosti vrtca oziroma šole določata zakon in akt o ustanovitvi.

8. člen

(vzgojno-izobraževalni zavod)

Vzgojno-izobraževalni zavodi po tem zakonu so zavodi, ki kot pretežno dejavnost izvajajo programe za predšolske otroke, javno veljavne izobraževalne programe, javno veljavne vzgojne programe domov za učence in dijaških domov in javno veljavne programe za predšolske otroke s posebnimi potrebami oziroma programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.

9. člen

(javno veljavni programi in izobrazba)

Javno veljavni programi so:

-

izobraževalni programi,

-

prilagojeni izobraževalni programi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in

-

izobraževalni programi za odrasle (v nadaljnjem besedilu: izobraževalni programi),

-

programi za predšolske otroke,

-

vzgojni program domov za učence,

-

vzgojni program dijaških domov,

-

prilagojeni programi za predšolske otroke s posebnimi potrebami,

-

vzgojni programi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in

-

posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ki so sprejeti na način in po postopku, določenem z zakonom.

Vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se lahko izvaja le po javno veljavnih programih vzgoje in izobraževanja.

Po javno veljavnih izobraževalnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja se pridobi javno veljavna izobrazba.

10. člen

(javna služba)

Javna služba na področju vzgoje in izobraževanja obsega programe za predšolske otroke, vzgojne programe domov za učence in dijaških domov, vzgojni in posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ki jih sprejme pristojni strokovni svet, in izobraževalne programe, ki jih sprejme pristojni minister, ter dejavnosti in naloge, potrebne za izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja.

Programe iz prejšnjega odstavka opravljajo javni vrtci in šole, javni domovi za učence in dijaški domovi, javni zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in javne organizacije za izobraževanje odraslih, na podlagi koncesije pa tudi zasebni vrtci in šole oziroma domovi za učence in dijaški domovi, zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in zasebne organizacije za izobraževanje odraslih ter zasebniki, če je tako določeno z zakonom.

Opravljanje javne službe na področju izobraževanja odraslih ureja zakon.

11. člen

(javna mreža)

Za opravljanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja se organizira javna mreža, ki jo sestavljajo javni vrtci in šole, zasebni vrtci in šole ter zasebniki, ki imajo koncesijo.

Javna mreža vrtcev mora biti organizirana tako, da omogoča staršem in otrokom dostopnost in izbiro programa za predšolske otroke.

Javna mreža osnovnih šol mora zagotavljati vsem otrokom možnost osnovnošolskega izobraževanja.

Javna mreža glasbenih šol mora biti organizirana tako, da omogoča zainteresiranim učencem osnovno glasbeno izobraževanje, nadarjenim pa zagotavlja pripravo za nadaljnje glasbeno izobraževanje.

Javna mreža nižjih in srednjih poklicnih šol, srednjih tehniških in srednjih strokovnih šol in gimnazij mora omogočiti izobraževanje vsem, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost, in sicer najmanj za pridobitev prvega poklica oziroma opravljanje mature.

Javna mreža višjih strokovnih šol omogoča nadaljevanje izobraževanja tistim, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje.

Javna mreža domov za učence in dijaških domov omogoča učencem, vajencem, dijakom in študentom višjih šol, ki se šolajo zunaj kraja bivanja, pogoje za bivanje in učenje.

Javna mreža zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami mora zagotavljati vzgojo, varstvo in izobraževanje otrok in mladostnikov, ki to potrebujejo.

Javna mreža javnih organizacij za izobraževanje odraslih omogoča odraslim dokončanje osnovne šole, vključitev v javno veljavne izobraževalne programe za odrasle ter izvajanje svetovanja za področje odraslih.

Merila za postavitev javne mreže določi Vlada Republike Slovenije, ob upoštevanju:

-

števila in starosti otrok na določenem območju,

-

specifičnosti poselitve in

-

razvojnih posebnosti območja.

V postopku sprejemanja meril si pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta.

II. PROGRAMI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

12. člen

(izobraževalni programi)

Izobraževalni program ima splošni in posebni del.

Splošni del vsebuje:

-

ime programa,

-

cilje programa,

-

trajanje izobraževanja,

-

pogoje za vključitev,

-

pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja.

Splošni del programa poklicnega in strokovnega izobraževanja vsebuje še naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe, ki se pridobi po uspešno končanem izobraževanju.

Posebni del vsebuje:

-

predmetnik,

-

učne načrte in kataloge znanja, v katerih se navedejo cilji predmetov, strokovnih modulov oziroma drugih enot oziroma sestavin predmetnika ter standardi znanja in znanja, ki se preverjajo ob koncu vzgojno-izobraževalnih obdobij v osnovni šoli in ocenjujejo pri maturi oziroma zaključnem izpitu,

-

druge programske dokumente (npr. smernice, navodila, priporočila),

-

znanja, ki jih morajo imeti strokovni delavci, ki izvajajo predmete, strokovne module oziroma druge programske elemente (npr. obvezne izbirne vsebine, druge oblike samostojnega ali skupinskega dela).

Posebni del programa poklicnega in strokovnega izobraževanja vsebuje še:

-

obseg in vsebino izobraževanja v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju, ki se izvaja pri delodajalcu in

-

organizacijo izvajanja izobraževalnega programa (celoletna, periodična).

Posebni del prilagojenih izobraževalnih programov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami vsebuje še:

-

dejavnosti, ki so potrebne za doseganje optimalnega razvoja posameznega otroka oziroma mladostnika in

-

navodila za izvajanje.

Sestavine izobraževalnega programa za odrasle, postopek sprejemanja in določanja izvajalcev ureja zakon.

Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov pripravi pristojni javni zavod iz 28. člena tega zakona, določi pa jih pristojni strokovni svet na podlagi predhodnega soglasja ministra.

13. člen

(vzgojni in posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami)

Vzgojni program za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami obsega:

-

ime programa,

-

cilje in načela programa,

-

oblike dela in

-

znanja, ki jih morajo imeti strokovni delavci, ki izvajajo vzgojni program za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.

Posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami obsega:

-

ime programa,

-

cilje in načela programa,

-

področja vzgoje in izobraževanja,

-

načine napredovanja in dokončanja programa,

-

oblike dela,

-

trajanje in

-

znanja, ki jih morajo imeti strokovni delavci posameznih področij oziroma drugih programskih elementov posebnega programa vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.

14. člen

(vzgojni program dijaških domov)

Vzgojni program dijaških domov obsega:

-

ime programa,

-

cilje programa,

-

oblike dela in

-

znanja, ki jih morajo imeti strokovni delavci, ki izvajajo vzgojni program dijaških domov.

15. člen

(sprejemanje programov)

Javno veljavne izobraževalne programe, razen izobraževalnih programov zasebnih šol, sprejme minister, pristojen za šolstvo, oziroma minister, pristojen za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: minister), v sodelovanju s pristojnim strokovnim svetom.

Strokovni svet predlaga splošni del ter določi posebni del izobraževalnega programa.

Pred določitvijo posebnega dela izobraževalnega programa za gimnazije mora na zahtevo strokovnega sveta podati svoje mnenje tudi državna maturitetna komisija.

Vzgojne programe domov za učence in dijaških domov, razen vzgojnih programov zasebnih domov za učence in zasebnih dijaških domov, ter vzgojni program za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in posebni program vzgoje in izobraževanja sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

16. člen

(določanje izvajalcev)

Izvajalce izobraževalnega programa osnovnošolskega izobraževanja, osnovnega glasbenega izobraževanja ter vzgojnega programa domov za učence, razen izobraževalnih oziroma vzgojnih programov zasebnih šol oziroma domov za učence, določi lokalna skupnost oziroma več lokalnih skupnosti, če se tako dogovorijo.

Izvajalce izobraževalnih programov nižje in srednje poklicne šole, srednje in višje strokovne šole, poklicnega tečaja, gimnazije, maturitetnega tečaja, vzgojnih programov dijaških domov, oziroma programov vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, razen izobraževalnih oziroma vzgojnih programov zasebnih šol oziroma dijaških domov, določi minister s sklepom o dodelitvi programa, ki vsebuje vse podatke, potrebne za vpis v razvid iz 34. člena tega zakona.

Pred določitvijo izvajalca izobraževalnega programa iz drugega odstavka tega člena si ministrstvo pridobi podatke, ki so potrebni za vpis izvajalca v razvid iz 34. člena tega zakona.

17. člen

(sprejemanje programov zasebnih šol)

Vsebina in postopek sprejemanja izobraževalnega programa zasebne šole se določita z aktom o ustanovitvi.

Izobraževalni program iz prejšnjega odstavka pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji iz 2. člena tega zakona in da zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard.

O pridobitvi javne veljavnosti izobraževalnega programa iz prejšnjega odstavka strokovni svet izda sklep, ki ga ministrstvo, pristojno za šolstvo, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Izobraževalni program, ki ga izvaja zasebna šola po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori in podobno), pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji iz 2. člena tega zakona in da zagotavlja minimalna znanja, ki omogočajo uspešno zaključiti izobraževanje ter ga je priznalo ustrezno mednarodno združenje teh šol.

Ne glede na določbo 20. člena tega zakona vsako uvedbo novega izobraževalnega programa iz prejšnjega odstavka pristojni javni zavod spremlja ves čas šolanja prve generacije.

18. člen

(objava)

Javno veljavne programe mora ministrstvo, pristojno za šolstvo, objaviti najmanj šest mesecev pred začetkom izvajanja oziroma pred razpisom za vpis.

19. člen

(usklajevalni postopek)

Če je z zakonom določeno, da predmetne in izpitne kataloge znanj določata dva strokovna sveta, je katalog sprejet, če ga oba sprejmeta v enakem besedilu. Če strokovna sveta ne sprejmeta kataloga v enakem besedilu, imenujeta komisijo za pripravo sporazumnega predloga, o katerem glasujeta pristojna strokovna sveta na skupni seji. Predlog je sprejet, če dobi večino glasov, pri čemer imata strokovna sveta enako število glasov. V skupno komisijo imenuje vsak strokovni svet po tri člane.

Če skupna komisija ne oblikuje sporazumnega predloga ali če sporazumni predlog ni sprejet, se umakne iz obravnave in pripravi nov predlog, ki ne more biti dan v postopek prej kot v šestih mesecih po zavrnitvi prejšnjega predloga.

III. POSODABLJANJE TER UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

20. člen

(posodabljanje)

Nove javno veljavne programe ali nove dele javno veljavnih programov v javnih vrtcih in šolah uvaja, spremlja in evalvira pristojni javni zavod iz prvega odstavka 28. člena tega zakona.

Minister lahko, na predlog pristojnega javnega zavoda iz prejšnjega odstavka ali pristojnega strokovnega sveta iz 22. člena tega zakona določi, da se nove dele javno veljavnih programov, rešitve na izvedbeni ravni, ki s sistemskega oziroma vsebinskega vidika ne posegajo v javno veljavni program, ali novosti na področju organizacije in financiranja sistema vzgoje in izobraževanja, pred uvedbo preverjajo na izbranih šolah in vrtcih s poskusom. Minister lahko prepove nadaljnje izvajanje poskusa, če se ne dosega predpisanih izobrazbenih standardov ali so drugače kršene pravice otrok, učencev, vajencev, dijakov, študentov višjih šol ali odraslih.

Po preteku preizkusa na nacionalni ravni lahko minister na podlagi predloga pristojnega javnega zavoda o uvedbi novega programskega elementa ali novosti s sklepom odloči, da šole in vrtci, ki so bile udeležene v poskusu, izvajajo novi programski element ali novosti pod enakimi pogoji kot v času poskusa še do izteka naslednjega šolskega leta po zaključku poskusa.

Postopek uvajanja, spremljanja in evalvacije, postopek in nosilce spremljanja izvajanja poskusa ter postopek izbora šol in vrtcev iz tega člena določi minister.

20.a člen

(ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti)

Merila in postopke za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcih in šolah na nacionalni ravni ter predloge nacionalnih evalvacijskih študij sprejme minister na predlog Sveta za kakovost in evalvacije.

Svet za kakovost in evalvacije imenuje minister. Natančnejše pristojnosti Sveta za kakovost in evalvacije določi minister.

IV. UČBENIKI

21. člen

(učbeniki)

V šolah, ki izvajajo javno veljavne programe, se uporabljajo le učbeniki, ki jih potrdi pristojni strokovni svet.

Postopek za pripravo in potrjevanje učbenikov določi minister.

Zasebne šole uporabljajo učbenike iz prvega odstavka tega člena le za z zakonom določene obvezne predmete.

Določbe tega člena ne veljajo za višje strokovne šole.

V. STROKOVNI SVETI

22. člen

(strokovni sveti)

Za odločanje o strokovnih zadevah na posameznih področjih vzgoje in izobraževanja ter za strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev in pri pripravi predpisov Vlada Republike Slovenije ustanovi naslednje strokovne svete:

-

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje,

-

Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje in

-

Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje odraslih.

Predsednike in člane strokovnih svetov imenuje Vlada Republike Slovenije za šest let in so lahko ponovno imenovani.

23. člen

(organizacija dela)

Za posamezna področja svojega delovanja strokovni sveti lahko oblikujejo komisije, ekspertne skupine in druga delovna telesa.

Organizacija in način dela strokovnega sveta se uredita s poslovnikom, ki ga sprejme strokovni svet z večino glasov.

Strokovna, administrativna, tehnična in druga dela za strokovne svete opravlja ministrstvo, pristojno za šolstvo.

24. člen

(sestava strokovnih svetov)

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje ima predsednika in šestindvajset članov.

Vlada imenuje šestnajst članov izmed strokovnjakov s področja predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja in splošnega srednjega izobraževanja, deset pa izmed strokovnjakov s področja humanistike, družbenih ved, naravoslovja, tehnike in umetniških disciplin, od tega devet na predlog univerz in enega na predlog samostojnih visokošolskih zavodov.

Vsaj ena četrtina članov mora biti strokovnih delavcev vrtcev in šol ter zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki jih imenuje vlada na predlog strokovnih združenj in društev strokovnih delavcev s področja humanistike, družbenih ved, naravoslovja, tehnike, umetniških disciplin in s področja šolske medicine ter po en predstavnik italijanske in madžarske narodne skupnosti. Predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti predlagata narodni skupnosti.

Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje ima predsednika in štirinajst članov. Vlada jih imenuje izmed uveljavljenih strokovnjakov s področja poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja, in sicer:

-

pet na predlog ministrstev, od tega dva na predlog ministrstva, pristojnega za šolstvo,

-

pet na predlog pristojnih zbornic in

-

štiri na predlog sindikatov.

Najmanj ena tretjina članov morajo biti strokovni delavci poklicnih, srednjih in višjih strokovnih šol.

Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje odraslih ima predsednika in štirinajst članov. Vlada jih imenuje izmed uveljavljenih strokovnjakov s področja izobraževanja odraslih, in sicer:

-

štiri na predlog ministrstev,

-

tri na predlog pristojnih zbornic,

-

tri na predlog sindikatov,

-

dva na predlog skupnosti javnih zavodov za izobraževanje odraslih in

-

dva na predlog drugih organizacij za izobraževanje odraslih in njihovih skupnosti.

25. člen

(pristojnosti Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje)

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje:

-

sprejema programe za predšolske otroke in prilagojene programe za predšolske otroke s posebnimi potrebami,

-

sprejema vzgojne in posebne programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,

-

določa vzgojne in izobraževalne programe na področju splošnega izobraževanja in daje mnenje k programom na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti,

-

sprejema vzgojni program domov za učence in vzgojni program dijaških domov,

-

določa predmetnike in učne načrte predmetov ali predmetnih področij za osnovno in glasbeno šolo,

-

določa predmetnike in predmetne kataloge znanj za gimnazijo in za maturitetni tečaj,

-

določa izpitne kataloge znanj za preverjanje ob koncu posameznega obdobja v osnovni šoli, glasbeni šoli in za maturo,

-

daje mnenje k predmetnim in izpitnim katalogom znanj v delu, ki se nanaša na splošnoizobraževalne predmete oziroma vsebine v poklicnem oziroma strokovnem izobraževanju,

-

določa navodila za prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov,

-

določa dejavnosti, potrebne za optimalen razvoj otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami,

-

sprejme navodila za prilagojeno izvajanje programa za učence Rome,

-

potrjuje učbenike v izobraževalnih programih na področju splošnega izobraževanja,

-

ugotavlja enakovredni izobrazbeni standard izobraževalnih programov zasebnih šol na področju osnovnošolskega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja,

-

ugotavlja javno veljavnost izobraževalnih programov zasebnih šol iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona v osnovnošolskem, splošnem srednjem izobraževanju in glasbenem izobraževanju,

-

daje mnenje k splošnim vsebinam izobraževalnih programov zasebnih šol iz 17. člena tega zakona na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja,

-

daje mnenje o ustreznosti programa za predšolske otroke in predlaga ministru:

-

programe osnovnošolskega izobraževanja in osnovnega glasbenega izobraževanja,

-

program dopolnilnega izobraževanja otrok izseljencev in zdomcev,

-

program dopolnilnega izobraževanja za otroke Romov,

-

prilagojene izobraževalne programe za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,

-

izobraževalni program gimnazije in maturitetnega tečaja in opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

Za obravnavanje vprašanj s področja predšolske vzgoje in področja vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami ter za pripravo odločitev, ki so na teh področjih v pristojnosti Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, se oblikujeta posebni komisiji.

Predsednika in člane komisij imenuje Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

26. člen

(pristojnosti Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje)

Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje:

-

določa predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge znanj v poklicnem oziroma strokovnem izobraževanju,

-

določi obseg in vsebino izobraževanja v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju, ki se izvaja pri delodajalcu,

-

določi organizacijo izvajanja izobraževalnega programa (celoletna, periodična),

-

določa vsebino vmesnega preizkusa,

-

ugotavlja enakovredni izobrazbeni standard izobraževalnih programov za odrasle na področjih, na katerih je pristojen za določanje katalogov znanj,

-

ugotavlja javno veljavnost izobraževalnih programov zasebnih šol v poklicnem in strokovnem izobraževanju,

-

potrjuje učbenike v izobraževalnih programih na področju poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja,

-

predlaga izobraževalne programe poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja,

-

predlaga prilagojene izobraževalne programe za mladostnike s posebnimi potrebami,

-

predlaga normative in standarde za opremo šol in šolskih delavnic,

-

opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

27. člen

(pristojnosti Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih)

Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje odraslih spremlja in ocenjuje stanje in razvoj izobraževanja odraslih v državi z vidika razvojnih potreb in možnosti družbe, z vidika kakovosti in mednarodne primerljivosti.

Strokovni svet opravlja še naslednje naloge:

-

predlaga pristojnemu ministru izobraževalne programe za odrasle,

-

obravnava in daje soglasje k izobraževalnim programom, prilagojenim za odrasle, po katerih se pridobi javno veljavna izobrazba,

-

ugotavlja enakovredni izobrazbeni standard na področjih, na katerih je pristojen za določanje katalogov znanj,

-

obravnava druga strokovna vprašanja v zvezi z razvojem in delovanjem sistema izobraževanja odraslih,

-

določa kataloge znanj in izpitne kataloge v programih iz prve alinee tega odstavka in

-

potrjuje učbenike in učila za izobraževanje odraslih za programe, za katere je pristojen določati kataloge znanj, in daje soglasje o ustreznosti drugih učbenikov in učil za izobraževanje odraslih.

VI. OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI IN NALOG, POTREBNIH ZA IZVAJANJE DEJAVNOSTI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

28. člen

(javni zavodi)

Za namen izvajanja naslednjih nalog:

-

priprava strokovnih podlag za odločanje o zadevah iz pristojnosti strokovnih svetov in ministrstva,

-

razvoj, uvajanje in spremljava ter evalvacija kurikula,

-

razvojno raziskovalno delo na področju vzgoje in izobraževanja,

-

razvoj kakovosti na vseh ravneh izobraževanja,

-

spremljava in evalvacija vzgojno-izobraževalnega dela ter upravljanja in vodenja vzgojno-izobraževalnih zavodov,

-

izvajanje svetovalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja,

-

organiziranje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev in ravnateljev,

-

izvajanje postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami,

-

pomoč uporabnikom pri pripravi mednarodnih projektov,

-

izvajanje zunanjih preverjanj znanja,

-

šolske in obšolske dejavnosti,

-

mobilnost mladine in zaposlenih v vzgoji in izobraževanju,

-

organizacija šolskih tekmovanj,

-

muzejska dejavnost na področju vzgoje, izobraževanja, športa in

-

drugih nalog s področja vzgoje in izobraževanja

se lahko ustanovijo javni zavodi.

Akte o ustanovitvi javnih zavodov za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka sprejme Vlada Republike Slovenije.

VIII. POGOJI ZA OPRAVLJANJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

33. člen

(vrtci in šole)

Javni vrtci in šole morajo imeti za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja zagotovljene strokovne delavce, ki imajo predpisano izobrazbo, ter prostor in opremo, ki jih določi minister oziroma z zakonom pooblaščena zbornica.

Pogoje za učne delavnice oziroma šolsko posestvo določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo, oziroma ministrom, pristojnim za kmetijstvo.

Zasebne šole, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe, in zasebni vrtci, ki izvajajo programe za predšolske otroke, morajo izpolnjevati pogoje, predpisane za strokovne delavce, prostor in opremo v javnem vrtcu oziroma šoli.

Zasebni vrtci in šole, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih, morajo zagotoviti strokovne delavce v skladu s programom vzgoje in izobraževanja, ki je pridobil javno veljavnost na podlagi četrtega odstavka 17. člena tega zakona.

Zasebni vrtci in šole iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati pogoje, predpisane za prostor in opremo v javnem vrtcu oziroma šoli. Če so pogoji za opremo določeni v programu iz prejšnjega odstavka, mora zasebni vrtec in šola zagotoviti opremo v skladu s tem programom.

34. člen

(razvid)

Šole, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe, in vrtci, ki izvajajo programe za predšolske otroke, lahko začnejo opravljati dejavnost vzgoje in izobraževanja po vpisu v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo.

Vrtec oziroma šolo se vpiše v razvid, če je zagotovljeno izpolnjevanje pogojev, predpisanih za prostor in opremo, ima javno veljavni program in je priložena izjava, da bo do pričetka izvajanja dejavnosti izpolnjen tudi pogoj, ki se nanaša na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo.

Predlog za vpis v razvid pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo, vloži poslovodni organ vrtca oziroma šole. Predlogu za vpis mora priložiti:

-

podatke iz petega odstavka tega člena razen podatkov iz šeste alinee navedenega odstavka,

-

izjavo poslovodnega organa o zagotovljenosti izpolnjevanja pogojev iz 33. člena tega zakona oziroma izjavo poslovodnega organa, da bo do pričetka izvajanja programa izpolnjen tudi pogoj, ki se nanaša na zagotovljenost strokovnih delavcev s predpisano izobrazbo,

-

javno veljavni program.

Za resničnost podatkov in izjav iz prejšnjega odstavka poslovodni organ vrtca oziroma šole kazensko in odškodninsko odgovarja. V primeru dvoma o zagotovljenosti pogojev lahko ministrstvo pred vpisom v razvid zahteva predložitev dodatnih dokazil o zagotovljenosti pogojev.

V razvid se vpiše:

-

ime ali firmo, sedež in matično številko ustanovitelja oziroma ime in priimek, rojstne podatke, bivališče in enotno matično številko, če je ustanovitelj fizična oseba,

-

ime in sedež vrtca oziroma šole,

-

lokacije, na katerih vrtec oziroma šola izvaja javno veljavni program,

-

ime programa, ki ga vrtec oziroma šola izvaja,

-

javno veljavnost programa,

-

datum vpisa oziroma izbrisa in razloge izbrisa iz razvida,

-

sklep o dodelitvi programa iz 16. člena tega zakona za javne šole.

Izvajalec mora ministrstvu sporočiti spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka najkasneje v 30 dneh od njihovega nastanka.

Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, ko Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje oziroma Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje spremeni program, za katerega je izvajalec vpisan v razvid javno veljavnih programov, šteje, da je izvajalec že vpisan v razvid za izvajanje spremenjenega programa, razen če spremenjeni program vzgoje in izobraževanja določa drugačne pogoje za njegovo izvajanje.

Vpis v razvid zasebne osnovne šole začne veljati z začetkom naslednjega šolskega leta. Predlog za vpis v razvid, ki vsebuje popolno vlogo, je treba vložiti najkasneje šest mesecev pred začetkom izvajanja javno veljavnega izobraževalnega programa.

Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov šole iz drugega odstavka 16. člena tega zakona in socialno-varstvene zavode, ki jih za izvajanje prilagojenih programov za predšolske otroke in posebnih programov vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, na predlog ministra, pristojnega za socialne zadeve, določi minister, vpiše ministrstvo po uradni dolžnosti v razvid na podlagi sklepa o dodelitvi programa oziroma določitvi izvajalca. Izvajalec se šteje za vpisanega v razvid z dnem izdaje sklepa o dodelitvi programa oziroma določitvi izvajalca.

V skladu s tem členom se v razvid vpišejo tudi socialno-varstveni zavodi, ki izvajajo prilagojene programe za predšolske otroke in posebne programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.

Obliko razvida ter natančnejši postopek vpisa in izbrisa določi minister.

35. člen

(izbris iz razvida)

Vrtec oziroma šola se izbriše iz razvida:

-

če preneha izvajati javno veljavni program,

-

če mu je s pravnomočno odločbo prepovedano izvajati javno veljavni program,

-

na predlog inšpekcije, če šola ali vrtec ne ravna v skladu s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, ki se nanaša na zagotovitev pogojev, potrebnih za vpis v razvid,

-

če preneha obstajati.

36. člen

(status zasebnega učitelja)

Kot zasebnik lahko opravlja izobraževalno dejavnost, kdor:

-

izpolnjuje pogoje za vzgojitelja, učitelja, svetovalnega delavca ali drugega strokovnega delavca v javni šoli,

-

aktivno govori slovenski jezik,

-

ni v delovnem razmerju za polni delovni čas,

-

ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji,

-

mu ni s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje dejavnosti in

-

je vpisan v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo.

Četrta alinea prejšnjega odstavka ne velja za državljane držav članic Evropske unije.

37. člen

(status zasebnega vzgojitelja)

Kot zasebnik lahko opravlja vzgojo predšolskih otrok, kdor:

-

izpolnjuje pogoje za vzgojitelja, vzgojitelja predšolskih otrok-pomočnika vzgojitelja ali svetovalnega delavca v javnem vrtcu,

-

aktivno govori slovenski jezik,

-

ni v delovnem razmerju za polni delovni čas,

-

ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji,

-

mu ni s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje dejavnosti,

-

je vpisan v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.

Četrta alinea prejšnjega odstavka ne velja za državljane držav članic Evropske unije.

38. člen

(razvid)

Zasebnik vloži predlog za vpis v razvid pri šolski upravi, na območju katere ima bivališče. Predlogu za vpis je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev.

Zasebnik se vpiše v razvid, če izpolnjuje pogoje, določene za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja.

Zasebniku, ki samostojno opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, se z odločbo o vpisu v razvid, ob upoštevanju normativov in standardov, ki jih določi minister, določi tudi največje število otrok, dijakov, študentov višjih šol oziroma odraslih, ki jih lahko glede na področje, obseg in način opravljanja dejavnosti vzgoje in izobraževanja ter ob upoštevanju prostorskih pogojev sočasno vključi.

V razvid se vpišejo ime in priimek, rojstni podatki, bivališče ter izobrazba zasebnika, dejavnost vzgoje in izobraževanja, sedež opravljanja dejavnosti, podatki iz tretjega odstavka tega člena, datum vpisa oziroma izbrisa in razlogi izbrisa iz razvida.

Obliko razvida ter postopek vpisa in izbrisa iz razvida določi minister.

39. člen

(izbris iz razvida)

Zasebni učitelj oziroma vzgojitelj se izbriše iz razvida:

-

če pogojev za vpis v razvid ne izpolnjuje več,

-

če mu je s pravnomočno odločbo prepovedano opravljati dejavnost vzgoje in izobraževanja in

-

če preneha izvajati dejavnost.

IX. VRTCI OZIROMA ŠOLE

1. Ustanavljanje

40. člen

(ustanovitelj)

Javne vrtce oziroma šole ustanavlja lokalna skupnost oziroma država.

Zasebne vrtce oziroma šole lahko ustanovijo domače in tuje fizične ali pravne osebe, razen osnovne šole, ki jo lahko ustanovijo samo domače fizične ali pravne osebe.

41. člen

(ustanovitelj javnih vrtcev oziroma šol)

Javne vrtce, glasbene šole, osnovne šole in domove za učence ustanavlja lokalna skupnost.

Javne poklicne šole, srednje tehniške in srednje strokovne šole, višje strokovne šole, zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter dijaške domove ustanavlja država.

Javno gimnazijo ustanavlja država, lahko pa tudi mestna občina v soglasju z državo.

Samoupravna narodna skupnost je soustanoviteljica javnih vrtcev oziroma šol, ki se ustanovijo za vzgojo in izobraževanje v jeziku narodne skupnosti oziroma za dvojezično vzgojo in izobraževanje.

42. člen

(akt o ustanovitvi)

V ustanovitvenem aktu se poleg zadev, določenih z zakonom, uredi tudi notranja organizacija javnega vrtca oziroma šole.

V ustanovitvenem aktu javne osnovne šole se, v skladu z merili za organizacijo javne mreže, določi območje, na katerem imajo starši pravico vpisati otroka v to osnovno šolo (šolski okoliš).

V ustanovitvenem aktu vrtca oziroma šole lahko ustanovitelj, ki je pravna oseba javnega ali zasebnega prava določi, da se bodo vse ali posamezne spremljajoče dejavnosti (računovodstvo, pravno-kadrovske dejavnosti, organiziranje prehrane, vzdrževanje, čiščenje prostorov in podobno) za vrtec oziroma šolo izvajale v okviru služb ustanovitelja. Če se prenesene naloge vrtca oziroma šole financirajo iz sredstev, ki jih ne zagotavlja ustanovitelj, se je le-ta dolžan s financerjem predhodno dogovoriti o načinu plačila prenesenih nalog in načinu nadzora nad namensko porabo sredstev, namenjenih za izvajanje prenesenih nalog.

43. člen

(pravila)

Javni vrtec oziroma šola ima lahko pravila, ki jih sprejme svet javnega vrtca oziroma šole. S pravili se lahko urejajo vprašanja, ki so pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje javnega vrtca oziroma šole.

44. člen

(kriteriji za ustanovitev)

Javni vrtec se lahko ustanovi, če je zagotovljena vključitev vsaj desetih oddelkov otrok.

Javna šola se lahko ustanovi, če je zagotovljen vpis vsaj za dva oddelka učencev, vajencev oziroma dijakov prvega in vseh naslednjih razredov oziroma letnikov.

Javna glasbena šola se lahko ustanovi, če je zagotovljen pouk vsaj petih orkestrskih inštrumentov (godala, pihala, trobila), klavirja, nauka o glasbi, predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega ali pihalnega orkestra. V pouk inštrumentov mora biti vključenih najmanj 130 učencev, od tega vsaj polovica na orkestrskih inštrumentih.

Javna višja strokovna šola se lahko ustanovi za izvajanje enega ali več javno veljavnih programov, če je v posamezni program zagotovljen vpis najmanj 30 študentov prvega letnika višje šole.

Določbe prejšnjih odstavkov ne veljajo za oblikovanje organizacijskih enot.

Na narodno mešanih in obmejnih območjih ter na območjih s posebnimi razvojnimi problemi ali če se ustanavlja edina šola za izvajanje določenega izobraževalnega programa v državi ter za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, se javni vrtec oziroma šola ali javni zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami lahko ustanovi tudi, če niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjih odstavkov.

Podrobnejše pogoje za ustanovitev javnega vrtca oziroma šole ter za oblikovanje organizacijske enote, določi minister. V postopku priprave si minister pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta.

45. člen

(podružnice)

V javnem vrtcu oziroma šoli se lahko organizirajo enote vrtcev oziroma podružnice šol:

-

za izvajanje izobraževalnega programa na različnih lokacijah,

-

za izvajanje vzgojnega, prilagojenega izobraževalnega programa oziroma posebnega programa vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,

-

za izvajanje programa za predšolske otroke oziroma prilagojenega programa za predšolske otroke s posebnimi potrebami v okviru šole ali na različnih lokacijah in

-

v drugih primerih, določenih z aktom o ustanovitvi.

2. Organi javnih vrtcev in šol

a) Svet

46. člen

(sestava sveta)

Svet javnega vrtca oziroma šole sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, svet javne poklicne oziroma strokovne šole, gimnazije in javnega dijaškega doma sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev, trije predstavniki staršev in dva predstavnika dijakov.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sestavo sveta višje strokovne šole ureja poseben zakon.

Svet javne organizacije za izobraževanje odraslih sestavljajo: dva predstavnika ustanovitelja, dva predstavnika delavcev, če je tako določeno z aktom o ustanovitvi, pa tudi en predstavnik odraslih, ki se izobražujejo v organizaciji za izobraževanje odraslih.

Če je ustanovitelj šole država, je v svetu eden izmed članov predstavnikov ustanovitelja predstavnik lokalne skupnosti, na območju katere ima šola sedež, ali več lokalnih skupnosti, če se le-te tako sporazumejo.

V javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu ali drugem zavodu, v katerem se za izvajanje programov za predšolske otroke oziroma izobraževalnega programa oblikuje organizacijska enota, in v javnih vrtcih in šolah, v katerih so organizirane enote vrtcev oziroma podružnice šol, morajo biti v svetu zavoda enakomerno zastopani delavci in starši vseh organizacijskih enot, enot vrtcev oziroma podružnic šol.

Število članov in sestavo sveta v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu ali drugem zavodu, v katerem se oblikuje organizacijska enota, se določi v aktu o ustanovitvi. Če je višja strokovna šola organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega zavoda, so člani sveta tudi predsednik strateškega sveta višje šole in najmanj trije predstavniki študentov.

V zavodih iz prejšnjega odstavka, v katerih se kot organizacijska enota oblikuje medpodjetniški izobraževalni center, je član sveta lahko tudi predstavnik fizičnih in pravnih oseb, ki kot partnerji sodelujejo pri izvajanju dejavnosti medpodjetniškega izobraževalnega centra, če je tako določeno z aktom o ustanovitvi zavoda in s pogodbo o sodelovanju, ki jo sklenejo z zavodom.

Predstavnik iz prejšnjega odstavka lahko kot član sveta glasuje le o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost medpodjetniškega izobraževalnega centra. Pristojnosti člana se podrobneje določijo z aktom o ustanovitvi.

Osebe, ki opravljajo funkcijo direktorja, ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja, v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu oziroma organizacijski enoti vzgojno-izobraževalnega zavoda ne morejo voliti in biti izvoljeni oziroma imenovani v svet.

Člani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Člani sveta so lahko zaporedoma imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat.

Mandat predstavnikov staršev v svetu je povezan s statusom otroka, učenca oziroma dijaka, mandat predstavnikov študentov s statusom študenta, mandat predstavnikov odraslih pa s statusom udeleženca izobraževanja odraslih.

Svet odloča z večino glasov vseh članov, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Svet se lahko konstituira, ko so imenovani oziroma izvoljeni vsi predstavniki, razen če akt o ustanovitvi določa drugače.

47. člen

(volitve članov)

Delavci javnega vrtca oziroma šole, vajenci, dijaki, študenti višje šole in odrasli volijo svoje predstavnike neposredno in tajno, starši pa na svetu staršev.

Postopek izvolitve predstavnikov delavcev, staršev, vajencev, dijakov in študentov višjih šol oziroma odraslih v svet javnega vrtca oziroma šole določa akt o ustanovitvi.

Za predsednika sveta člani sveta izvolijo enega izmed članov.

48. člen

(pristojnosti sveta)

Svet javnega vrtca oziroma šole opravlja naslednje naloge:

-

s soglasjem ministra imenuje in razrešuje ravnatelja vrtca oziroma šole in direktorja,

-

sprejema program razvoja, letni delovni načrt, finančni, kadrovski načrt in poročilo o njihovi uresničitvi,

-

sprejema letno poročilo o samoevalvaciji vrtca oziroma šole, ki je lahko del poročila o uresničitvi letnega delovnega načrta,

-

odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov,

-

obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki,

-

odloča o pritožbah v zvezi s statusom vajenca, dijaka, študenta višje šole in odraslega kot drugostopenjski organ, če z zakonom ni določeno drugače,

-

obravnava zadeve, ki mu jih predložijo vzgojiteljski, učiteljski, andragoški oziroma predavateljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, skupnost učencev, vajencev, dijakov ali študentov, in

-

opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.

Svet javnega vrtca oziroma šole odloča tudi o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, razen v primeru disciplinskega postopka in redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Delavec ima pravico vložiti pritožbo na svet javnega vrtca oziroma šole v primerih, ko lahko v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, uveljavlja sodno varstvo pred pristojnim sodiščem, razen v primeru disciplinskega postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti delavcev in redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Rok za vložitev pritožbe je osem dni od dneva, ko v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, začne teči rok za uveljavljanje sodnega varstva. Svet javnega vrtca oziroma šole mora o pritožbi delavca odločiti v 30 dneh od vložitve pritožbe.

Delavec lahko v 30 dneh od vročitve dokončne odločitve sveta javnega vrtca oziroma šole vloži tožbo pred pristojnim delovnim sodiščem. Če svet javnega vrtca oziroma šole ne odloči v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je bila njegova pritožba zavrnjena.

Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko delavec uveljavlja pravno varstvo neposredno pred pristojnim sodiščem v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

b) Ravnatelj

49. člen

(pristojnosti ravnatelja)

Pedagoški vodja in poslovodni organ javnega vrtca oziroma šole je ravnatelj. Ravnatelj opravlja naslednje naloge:

-

organizira, načrtuje in vodi delo vrtca oziroma šole,

-

pripravlja program razvoja vrtca oziroma šole,

-

pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo,

-

je odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev, vajencev, dijakov, študentov višje šole in odraslih,

-

vodi delo vzgojiteljskega, učiteljskega in predavateljskega zbora,

-

imenuje in razrešuje pomočnika ravnatelja,

-

oblikuje predlog nadstandardnih programov,

-

spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,

-

organizira mentorstvo za pripravnike,

-

prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev oziroma učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,

-

predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive,

-

odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede,

-

spremlja delo svetovalne službe,

-

skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja),

-

obvešča starše o delu vrtca oziroma šole in o spremembah pravic in obveznosti učencev, vajencev in dijakov,

-

obvešča svet in strokovne organe zavoda ter ustanovitelja o ugotovitvah in ukrepih iz inšpekcijskih in drugih nadzorov,

-

spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev, vajencev oziroma dijakov ter študentov višje šole,

-

odloča o vzgojnih ukrepih,

-

zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov,

-

zastopa in predstavlja vrtec oziroma šolo in je odgovoren za zakonitost dela,

-

določa sistemizacijo delovnih mest,

-

odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,

-

skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo,

-

je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega poročila o samo-evalvaciji šole oziroma vrtca,

-

opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.

Če se javni vrtec oziroma šola oblikuje kot organizacijska enota, opravlja ravnatelj funkcijo pedagoškega vodje organizacijske enote. Če je javni vrtec oziroma šola ustanovljena kot organizacijska enota druge pravne osebe javnega prava oziroma v primerih iz tretjega odstavka 42. člena, se z ustanovitvenim aktom določi, katere naloge bo poleg funkcije pedagoškega vodje še opravljal ravnatelj.

Ravnatelj lahko za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti in za nadomeščanje v času odsotnosti pisno pooblasti delavca javnega vrtca oziroma šole.

50. člen

(pomočnik ravnatelja)

V javnem vrtcu oziroma šoli se lahko imenuje pomočnik ravnatelja, ki pomaga ravnatelju pri opravljanju poslovodnih in pedagoških nalog.

Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj, in ga nadomešča v njegovi odsotnosti.

c) Direktor

51. člen

(poslovodni organ)

V javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu, v katerem se za izvajanje programov za predšolske otroke oziroma posameznega izobraževalnega programa oblikuje organizacijska enota, lahko opravlja poslovodno funkcijo direktor javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda, funkcijo pedagoškega vodje v organizacijski enoti pa ravnatelj te enote.

Pravice, dolžnosti in obveznosti direktorja in ravnatelja se določijo z aktom o ustanovitvi.

Funkcijo direktorja lahko opravlja tudi ravnatelj ene izmed organizacijskih enot, če je z aktom o ustanovitvi tako določeno.

51.a člen

(vodenje medpodjetniškega izobraževalnega centra)

Vodja medpodjetniškega izobraževalnega centra je lahko, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje ter ima vsaj pet let delovnih izkušenj s področja dejavnosti javne službe oziroma drugih dejavnosti, ki jih zavod izvaja v skladu z ustanovitvenim aktom.

č) Kolegij

52. člen

(sestava kolegija)

V zavodih iz prejšnjega člena se za koordinacijo vzgojno-izobraževalnega dela, vodenja in poslovanja oblikuje kolegij.

Kolegij sestavljajo direktor javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda in ravnatelji, ki vodijo organizacijske enote.

Kolegij vodi direktor javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda.

d) Imenovanje in razrešitev

53. člen

(pogoji za ravnatelja)

Za ravnatelja javnega vrtca je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca, ima najmanj pet let delovnih izkušenj, pridobljenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe ali programe s pridobljeno javno veljavnostjo, na področjih iz prvega odstavka 1. člena tega zakona ali v javnih zavodih iz 28. člena tega zakona, ima naziv višji svetnik, svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.

Za ravnatelja javne šole je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj, pridobljenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe ali programe s pridobljeno javno veljavnostjo, na področjih iz prvega odstavka 1. člena tega zakona ali v javnih zavodih iz 28. člena tega zakona, ima naziv višji svetnik, svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.

Za ravnatelja javnega zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, doma za učence in dijaškega doma je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja, vzgojitelja ali svetovalnega delavca v zavodu, domu za učence ali dijaškem domu, v katerem bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj, pridobljenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe ali programe s pridobljeno javno veljavnostjo, na področjih iz prvega odstavka 1. člena tega zakona ali v javnih zavodih iz 28. člena tega zakona, ima naziv višji svetnik, svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.

Za ravnatelja višje strokovne šole je lahko imenovan, kdor ima veljaven naziv predavatelja višje šole, opravljen strokovni izpit v skladu s tem zakonom in najmanj pet let delovnih izkušenj, pridobljenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe ali programe s pridobljeno javno veljavnostjo, na področjih iz prvega odstavka 1. člena tega zakona ali v javnih zavodih iz 28. člena tega zakona.

Ne glede na določbo prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je za ravnatelja lahko imenovan tudi kandidat, ki nima ravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata.

Če ravnatelj ravnateljskega izpita ne opravi v roku iz prejšnjega odstavka, mu preneha mandat po zakonu.

Mandat ravnatelja traja pet let.

53.a člen

(postopek za imenovanje ravnatelja)

Ravnatelja imenuje svet javnega vrtca oziroma šole s soglasjem ministra.

V izbirnem postopku svet s sklepom izloči prijavljene kandidate, ki ne izpolnjujejo pogojev v skladu s tem zakonom.

Svet mora pred odločitvijo o imenovanju kandidata za ravnatelja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti o posameznem kandidatu in njegovem programu vodenja:

-

mnenje vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora,

-

mnenje lokalne skupnosti, na območju katere ima javni vrtec oziroma šola sedež, kadar je ustanovitelj javne šole oziroma vrtca samoupravna narodna skupnost, pa tudi mnenje te skupnosti,

-

mnenje sveta staršev in

-

mnenje direktorja, če gre za imenovanje ravnatelja organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda.

Pred odločitvijo sveta o izbiri kandidata za ravnatelja javne poklicne in srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javne višje strokovne šole, javnega dijaškega doma ter doma za učence in zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami mnenje o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, podajo tudi dijaki oziroma študenti.

Vsa mnenja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena morajo biti pisno obrazložena. Kandidati za ravnatelja, ki so člani vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora ali sveta staršev, v zavodu, v katerem kandidirajo za ravnatelja, se v postopku oblikovanja mnenja izločijo.

Če je član sveta kandidat za ravnatelja, se mora izločiti iz celotnega postopka imenovanja od trenutka, ko se odloči za prijavo na razpis za ravnatelja, pa do konca tega postopka. Kandidat mora svet pisno obvestiti o svoji izločitvi.

Ravnatelj, ki ponovno kandidira za ravnatelja, se izloči v postopku imenovanja ravnatelja, kjer obstaja možnost vplivanja ali nezdružljivosti zaradi nasprotja interesov.

V postopku imenovanja ravnatelja višje strokovne šole kot organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda predstavniki staršev in dijakov ne odločajo. V postopku imenovanja ravnatelja javne poklicne in srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javnega dijaškega doma ter doma za učence in zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, kot organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda, predstavniki študentov ne odločajo.

Svet v primeru iz šestega in osmega odstavka tega člena odloča z večino glasov članov, ki imajo pravico glasovati.

Če lokalna skupnost ali organi iz tretjega odstavka tega člena ali dijaki oziroma študenti iz četrtega odstavka tega člena ne dajo mnenja v 20 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet o izbiri odloči brez tega mnenja.

Svet po pridobitvi mnenj iz tretjega in četrtega odstavka tega člena imenuje ravnatelja in obrazložen sklep o imenovanju v soglasje posreduje ministru. S sklepom o imenovanju svet določi tudi dan začetka mandata ravnatelja.

Minister zavrne soglasje k imenovanju ravnatelja, če:

-

je šolska inšpekcija ugotovila nepravilnosti v postopku imenovanja ravnatelja, ki jih svet zavoda ni odpravil,

-

ugotovi obstoj razlogov iz tretje, šeste ali sedme alineje prvega odstavka 59.a člena tega zakona.

Če minister zavrne soglasje v skladu s prejšnjim odstavkom, svet odpravi sklep o imenovanju kandidata za ravnatelja in ponovi postopek za imenovanje ravnatelja.

Minister soglasje k sklepu o imenovanju ravnatelja izda ali zavrne v 30 dneh od prejema obrazloženega sklepa o imenovanju. Če minister ne izda ali zavrne soglasja v roku iz prejšnjega stavka, se šteje, da je soglasje dano.

Postopek imenovanja ravnatelja se zaključi po pridobitvi soglasja ministra. Svet o svoji odločitvi obvesti vse prijavljene kandidate.

Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo pri sodišču, pristojnem za delovne spore.

54. člen

(imenovanje vršilca dolžnosti ravnatelja)

Če ravnatelju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za ravnatelja ni imenovan, svet javnega vrtca oziroma šole imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih delavcev, pomočnikov ravnatelja javnega vrtca oziroma šole ali izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.

Če v osmih dneh po prenehanju mandata ravnatelju svet javnega vrtca oziroma šole ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti ravnatelja, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih osmih dneh minister.

V primeru iz prejšnjega odstavka mora svet takoj začeti postopek za imenovanje ravnatelja.

Pod pogoji iz prejšnjih odstavkov tega člena lahko ista oseba v istem zavodu opravlja funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja največ dvakrat.

55. člen

(imenovanje direktorja)

Za direktorja je lahko imenovan, kdor ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, najmanj pet let delovnih izkušenj in opravljen ravnateljski izpit.

Direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ministra. Soglasje ministra ni potrebno, če se direktor razreši na njegov predlog.

Mandat direktorja traja pet let. Če funkcijo direktorja opravlja ravnatelj ene izmed organizacijskih enot, se lahko z aktom o ustanovitvi določi tudi krajši mandat, vendar ne manj kot dve leti.

Pri imenovanju direktorja se uporabljata določbi četrtega in petega odstavka 53. člena tega zakona.

Če direktorju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet javne šole imenuje vršilca dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev, pomočnikov ravnatelja, ravnateljev organizacijskih enot ali izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.

56. člen

(imenovanje pomočnika)

Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za ravnatelja, razen šole za ravnatelja oziroma ravnateljskega izpita.

Pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj. Ravnatelj mora pomočnika ravnatelja, ki ga razreši, seznaniti z razlogi za razrešitev. Pred razrešitvijo mora ravnatelj z razlogi za razrešitev seznaniti vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor.

57. člen

(vodja enote oziroma podružnice)

Enoto javnega vrtca oziroma podružnico javne šole vodi vodja enote oziroma podružnice. Imenuje in razrešuje ga ravnatelj izmed delavcev enote javnega vrtca oziroma podružnice javne šole.

Vodja enote oziroma podružnice opravlja naloge, določene z aktom o ustanovitvi oziroma naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj.

58. člen

(javni razpis)

Direktor, ravnatelj in pomočnik ravnatelja javnega vrtca oziroma šole se imenujejo na podlagi javnega razpisa po postopku, določenem z zakonom.

V javnem razpisu se določijo pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, čas, za katerega bo imenovan, rok, do katerega se sprejemajo prijave, in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o imenovanju, ki ne sme biti daljši od 4 mesecev od njegove objave. Rok za prijavo kandidatov ne sme biti krajši od 8 in ne daljši od 15 dni. Kandidat mora k prijavi predložiti program vodenja zavoda.

Javni razpis ni potreben,

-

če opravlja funkcijo direktorja eden izmed ravnateljev organizacijskih enot in

-

če ravnatelj predlaga pomočnika ravnatelja izmed strokovnih delavcev javnega vrtca oziroma šole.

59. člen

(postopek za razrešitev)

Ravnatelja razreši svet javnega vrtca oziroma šole s soglasjem ministra.

Svet mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi ravnatelja seznaniti z razlogi zanjo in mu dati možnost, da se o njih izjavi.

Svet s predlogom za razrešitev seznani lokalno skupnost in organe iz tretjega odstavka 53.a člena tega zakona, dijake in študente.

Če ravnatelj sam zahteva razrešitev, se drugi odstavek tega člena ne uporablja.

Svet obrazloženi sklep o razrešitvi ravnatelja posreduje v soglasje ministru. Svetu ni treba pridobiti soglasja ministra, če se ravnatelj razreši na njegov predlog. V tem primeru svet o razrešitvi ravnatelja obvesti ministrstvo.

Minister zavrne soglasje k razrešitvi, če je bil ravnatelj razrešen v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena ali prvim odstavkom 59.a člena tega zakona. Če minister zavrne soglasje, svet odpravi sklep o razrešitvi ravnatelja.

Minister soglasje k sklepu o razrešitvi ravnatelja izda ali zavrne v 30 dneh od prejema obrazloženega sklepa o razrešitvi. Če minister ne izda ali zavrne soglasja v roku iz prejšnjega stavka, se šteje, da je soglasje dano.

Postopek razrešitve ravnatelja se zaključi s soglasjem ministra. Svet zavoda vroči sklep o razrešitvi ravnatelju. Z vročitvijo sklepa preneha ravnatelju pogodba o zaposlitvi, o čemer izda svet ugotovitveni sklep.

Če v primerih iz tretje, šeste ali sedme alineje prvega odstavka 59.a člena tega zakona svet javnega vrtca ali šole ravnatelja ne razreši, minister pozove svet, da začne postopek razrešitve. Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko minister sam razreši ravnatelja, če svet v dveh mesecih od poziva ministra ravnatelja ne razreši.

Minister pred sprejemom sklepa o razrešitvi ravnatelja seznani z razlogi zanjo in mu da možnost, da se o njih pisno izjavi, ter o tem obvesti lokalno skupnost, če je ustanoviteljica vzgojno-izobraževalnega zavoda. Minister vroči sklep o razrešitvi ravnatelju in o razrešitvi obvesti svet javnega vrtca ali šole.

Zoper sklep o razrešitvi ima ravnatelj pravico uveljavljati sodno varstvo, če meni, da je bil kršen postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani razlogi za razrešitev, določeni v 59.a členu tega zakona.

Sodno varstvo se uveljavlja v 30 dneh po vročitvi sklepa o razrešitvi pri sodišču, pristojnem za delovne spore.

Ta člen se smiselno uporablja tudi za razrešitev direktorja.

59.a člen

(razlogi za razrešitev)

Ravnatelj je lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan. Svet javnega vrtca ali šole mora razrešiti ravnatelja:

-

če ravnatelj sam zahteva razrešitev,

-

če nastane kateri od razlogov, ko v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, preneha delovno razmerje po samem zakonu,

-

če ravnatelj pri svojem delu krši zakon, kar je ugotovljeno s pravnomočno odločbo pristojnega državnega organa,

-

če ravnatelj s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda,

-

če ravnatelj neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,

-

če računsko sodišče ugotovi hudo kršitev obveznosti dobrega poslovanja,

-

če ravnatelj ne izvrši dokončne inšpekcijske, upravne ali pravnomočne sodne odločbe.

Ta člen se smiselno uporablja tudi za razrešitev direktorja.

e) Strokovni organi

60. člen

(strokovni organi)

Strokovna organa v javnem vrtcu sta vzgojiteljski zbor in strokovni aktiv vzgojiteljev.

Strokovni organi v javni šoli so:

-

učiteljski zbor,

-

programski učiteljski zbor,

-

oddelčni učiteljski zbor,

-

razrednik in

-

strokovni aktivi.

Strokovni organi v javni višji strokovni šoli so:

-

predavateljski zbor,

-

strokovni aktivi in

-

študijska komisija.

Če je javni vrtec oziroma šola organizacijska enota, se strokovni organi iz prejšnjega odstavka oblikujejo v organizacijski enoti.

Ne glede na prejšnji odstavek v šoli, ki programa gimnazije ne izvaja v okviru samostojne organizacijske enote, o zadevah, ki se nanašajo na program gimnazije, odločajo le člani učiteljskega zbora oziroma strokovnega aktiva, ki izvajajo ta program.

Določba tretjega odstavka tega člena velja tudi za zasebne višje strokovne šole, če izvajajo javno veljavne programe.

61. člen

(vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor)

Vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor sestavljajo strokovni delavci javnega vrtca oziroma šole.

Vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor:

-

obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom,

-

daje mnenje o letnem delovnem načrtu,

-

predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti,

-

odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi,

-

daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja,

-

daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih ravnatelja,

-

odloča o vzgojnih ukrepih in

-

opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

61.a člen

(programski učiteljski zbor)

Šola, ki izvaja več izobraževalnih programov, lahko za posamezen program ali sorodne programe oblikuje programski učiteljski zbor.

Programski učiteljski zbor sestavljajo vsi učitelji, ki poučujejo v posameznem izobraževalnem programu oziroma sorodnih izobraževalnih programih, in drugi strokovni delavci, ki sodelujejo pri izvajanju tega izobraževalnega programa oziroma sorodnih izobraževalnih programov.

Programski učiteljski zbor vodi strokovni delavec, ki ga določi ravnatelj.

Programski učiteljski zbor opravlja naloge v zvezi z vsebinsko izvedbo izobraževalnega programa in obravnava druga strokovna vprašanja.

62. člen

(oddelčni zbor)

Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem oddelku.

Oddelčni učiteljski zbor obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku, oblikuje program za delo z nadarjenimi učenci, vajenci oziroma dijaki in s tistimi, ki težje napredujejo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

63. člen

(razrednik)

Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, vajencev oziroma dijakov, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

64. člen

(strokovni aktiv)

Strokovne aktive v vrtcu sestavljajo vzgojitelji in vzgojitelji predšolskih otrok-pomočniki vzgojiteljev. Strokovne aktive v šoli sestavljajo učitelji oziroma predavatelji istega predmeta oziroma predmetnih področij.

Strokovni aktivi v vrtcu obravnavajo vzgojno delo, dajejo vzgojiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojnega dela, obravnavajo pripombe staršev ter opravljajo druge strokovne naloge, določene v letnem načrtu.

Strokovni aktiv šole obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajuje merila za ocenjevanje, daje učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega oziroma študijskega dela, obravnava pripombe staršev, učencev, vajencev, dijakov in študentov višjih šol ter opravlja druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom.

65. člen

(študijska komisija)

Študijsko komisijo sestavlja od tri do pet predavateljev višje šole, vodi pa jo predsednik, ki je eden izmed članov. Člane študijske komisije imenuje predavateljski zbor za štiri leta in so lahko ponovno imenovani.

Študijska komisija obravnava vprašanja v zvezi z vpisom, napredovanjem študentov višjih šol, prilagajanjem in posodabljanjem izobraževalnih programov, ki jih izvaja višja strokovna šola, ter opravlja druge naloge, za katere jo pooblasti predavateljski zbor.

f) Svet staršev

66. člen

(svet staršev)

Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v javnem vrtcu oziroma šoli oblikuje svet staršev. Tehnično in finančno podporo za delovanje sveta staršev zagotavlja vrtec oziroma šola.

Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka.

Prvi sklic sveta staršev opravi ravnatelj.

Svet staršev:

-

predlaga nadstandardne programe,

-

daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,

-

sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja vrtca oziroma šole, vzgojnega načrta, pri pravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu;

-

daje mnenje o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja,

-

razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,

-

obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,

-

voli predstavnike staršev v svet vrtca oziroma šole in druge organe šole;

-

lahko sprejme svoj program dela sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v lokalno okolje;

-

v dogovoru z vodstvom šole lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine,

-

opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

Sveti staršev se lahko povežejo v lokalne oziroma regionalne aktive svetov staršev. Lokalni oziroma regionalni aktivi svetov staršev lahko ustanovijo nacionalno zvezo aktivov.

3. Svetovalna služba

67. člen

(svetovalna služba)

V javnem vrtcu oziroma šoli deluje svetovalna služba, ki svetuje otrokom, učencem, vajencem, dijakom, učiteljem in staršem; sodeluje z vzgojitelji, učitelji in vodstvom šole pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji razvoja vrtca oziroma šole in opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela ter opravlja poklicno svetovanje.

Svetovalna služba sodeluje pri pripravi in izvedbi individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami.

Delo svetovalne službe opravljajo svetovalni delavci, ki so psihologi, pedagogi, socialni delavci, socialni pedagogi in defektologi.

Pri opravljanju poklicnega svetovanja se povezuje z Republiškim zavodom za zaposlovanje.

4. Knjižnica

68. člen

(knjižnica)

Šola ima knjižnico.

Knjižnica zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v šoli.

V knjižnici se lahko oblikuje tudi učbeniški sklad.

Javna osnovna šola mora imeti učbeniški sklad. Njegovo upravljanje določi minister.

Za učence, vajence in dijake, ki zaradi socialnega položaja ne morejo plačati prispevka za izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada, zagotovi sredstva država v skladu z merili, ki jih določi minister.

5. Ime vrtca oziroma šole

69. člen

(ime)

Ime vrtca oziroma šole, razen imena vrtca oziroma šole, katerih soustanoviteljica je samoupravna narodna skupnost v skladu s četrtim odstavkom 41. člena tega zakona, mora biti slovensko.

Tuja osebna imena, ki so del imena vrtca oziroma šole, se pišejo v skladu s slovenskim pravopisom, oziroma v skladu s pravopisom italijanskega ali madžarskega jezika, kadar gre za ime vrtca oziroma šole, katerih soustanoviteljica je samoupravna narodna skupnost v skladu s četrtim odstavkom 41. člena tega zakona.

Ime zasebnega vrtca oziroma šole mora vsebovati poleg podatkov, določenih z zakonom, tudi označbo, da je zasebni vrtec oziroma šola.

X. PEČATI IN JAVNE LISTINE

70. člen

(pečat)

Javni vrtec oziroma šola ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm in pečat s premerom 20 mm. Pečat vsebuje ime in sedež javnega vrtca oziroma šole. Sredi pečata je grb Republike Slovenije. Pečat javnega vrtca oziroma šole, ki je organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega ali drugega zavoda oziroma druge pravne osebe javnega prava, vsebuje tudi ime zavoda oziroma druge pravne osebe javnega prava.

Vsebina in oblika pečatov zasebnih vrtcev in šol se določita z aktom o ustanovitvi.

71. člen

(javne listine)

Šole, ki izvajajo javno veljavne programe, izdajajo javne listine na obrazcih, ki jih določi minister.

XI. AVTONOMIJA ŠOLSKEGA PROSTORA

72. člen

(avtonomija šolskega prostora)

Dejavnosti, ki niso povezane z vzgojo in izobraževanjem, se lahko izvajajo v javnem vrtcu oziroma šoli samo z dovoljenjem ravnatelja.

V vrtcih in šolah je prepovedano delovanje političnih strank in njihovih podmladkov.

V javnih vrtcih in šolah ni dovoljena konfesionalna dejavnost. V vrtcih in šolah s koncesijo je konfesionalna dejavnost dovoljena, kadar se izvaja zunaj programa, ki se opravlja kot javna služba. Konfesionalna dejavnost je dovoljena v vrtcih in šolah s koncesijo, če časovno ne prekinja in prostorsko ne ovira programa, ki se izvaja kot javna služba. Izvajanje konfesionalne dejavnosti mora biti organizirano tako, da tistim, ki se ne želijo udeležiti te dejavnosti, omogoča nemoten prihod in odhod.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)

Časovnica