Program priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu in mejo z Republiko Hrvaško

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 90-3928/2006, stran 9736 DATUM OBJAVE: 25.8.2006

VELJAVNOST: od 25.8.2006 do 30.12.2021 / UPORABA: od 25.8.2006 do 30.12.2021

RS 90-3928/2006

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 31.12.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 15.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 31.12.2021
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3928. Program priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu in mejo z Republiko Hrvaško
P R O G R A M P R I P R A V E državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu in mejo z Republiko Hrvaško

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta

Osnovni cilj nove prometne povezave med avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje in mejo z Republiko Hrvaško je zagotoviti ustrezno medsebojno povezanost središč mednarodnega, državnega in regionalnega pomena v širšem prostoru t.i. tretje razvojne osi.
Predlagana nova prometna povezava je v Odloku o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04; v nadaljnjem besedilu: Strategija prostorskega razvoja Slovenije) opredeljena kot del tretje razvojne osi, ki se iz avstrijske Koroške prek Slovenj Gradca in Velenja pri Celju navezuje na avtocesto A1, nadaljuje pa proti Novemu mestu in naprej proti Karlovcu oziroma se naveže na avtocesto Zagreb–Reka. Z razvojno osjo se povezujejo regionalna središča v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem ter se omogoča navezovanje obstoječega tovornega in osebnega prometa vseh regij na tej osi na glavne evropske prometne in razvojne osi.
Obstoječe stanje prometnega omrežja je že danes omejitveni dejavnik skladnega regionalnega razvoja tega območja, drugi problem pa je slaba prometna varnost, k čemur pripomore razmeroma visok povprečni letni dnevni promet (na območju Novega mesta in Črnomlja že presega 10.000 vozil/dan).
Obstoječa glavna cesta G2-105/256 je skoraj najkrajša povezava med Novim mestom in Metliko. Toda zaradi razgibanosti terena so uporabljeni horizontalni elementi, ki niso sprejemljivi za glavno cesto. Cestne krivine imajo premajhne radije, na nekaterih mestih pa so serpentine, kar po celotni dolžini onemogoča rekonstrukcijo elementov za potrebe nove sodobne glavne ceste.
Funkcija nove prometne povezave je predvsem povečati konkurenčnost območja ob razvojni osi, povečati dostopnost, okrepiti institucionalne in gospodarske povezave ter pospešiti integracijo prostora zunaj vseevropskih prometnih koridorjev.
Namen nove prometne povezave je:

1.

izboljšanje kakovosti potovanj;

2.

bistveno povečanje hitrosti (skrajšanje potovalnega časa);

3.

znižanje stroškov prevoza;

4.

izboljšanje prometne varnosti;

5.

povečanje zanesljivosti povezave na obravnavanem območju;

6.

izboljšanje možnosti za nadaljnji regionalni razvoj;

7.

prevzem funkcij obvoznic na območju, po katerem bo potekala.
V Sloveniji bo nova prometna povezava podpirala razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorskorazvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem.
Minister za promet je z dopisom št. 2644-6/2005/79-0032000 z dne 20. januarja 2006 izdal "Pobudo za pripravo državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu in mednarodnim mejnim prehodom (MMP) Metlika". Pobuda je dokumentirana s:

-

povzetkom Idejne študije variant ceste med A2 Ljubljana–Obrežje v območju Novega mesta in MMP Metlika (ACER Novo mesto, 2001),

-

povzetkom Študije variant ceste G2-105 med A2 Ljubljana–Obrežje v območju Novega mesta in MMP Metlika, dodatna varianta: rekonstrukcija obstoječe ceste (ACER Novo mesto, 2003),

-

povzetkom Prometno-tehnične in prostorske preveritve trase zahodnega priključka Novega mesta na avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje (ACER Novo mesto, 2001),

-

povzetkom Prometno-tehnične in prostorske preveritve trase nadomestne ceste G2-105 na zahodnem in južnem delu Novega mesta (ACER Novo mesto, 2002) in

-

povzetkom Prometno-tehnične in prostorske preveritve trase vzhodne obvozne ceste Novega mesta od Mačkovca do Pogancev (ACER Novo mesto, 2003).
Pobuda ministra za promet je utemeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in v Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05).

II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje

Državni lokacijski načrt za gradnjo državne ceste med avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje in mejo z Republiko Hrvaško (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) bo poleg same gradnje vključeval vse prostorske ureditve, vezane nanjo na ureditvenem območju tega načrta.
Okvirno ureditveno območje je določeno z obsegom prostorskih ureditev, ki jih zajema državni lokacijski načrt. Posega na območje občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Semič (v nadaljnjem besedilu: zadevne občine).
V pobudi je predlagano, da se prostorska ureditev določi s primerjavo dveh variantnih rešitev na območju Novega mesta (zahodna in vzhodna), na odseku od Novega mesta do mednarodnega mejnega prehoda Metlika pa se določi s primerjavo treh variantnih rešitev A, B in B1 (Acer 2001, 2002 in 2003), pri čemer nova cesta na pododseku Novo mesto–Vahta:

-

v varianti A poteka zahodno od obstoječe. Gorjance preide na območju Vahte, nato pa se spusti proti Metliki zahodno od obstoječe ceste;

-

v varianti B prav tako poteka zahodno od obstoječe ceste. Za naseljem Podgrad se usmeri v predor pod vrhom Gorjancev. Predor se konča nad naseljem Sela pri Jugorju, nato pa se nova cesta spusti proti Metliki zahodno od obstoječe ceste;

-

v varianti B1 poteka do Koroške vasi vzhodno od obstoječe ceste, naprej do Vahte pa zahodno od nje. Za naseljem Vinja vas se usmeri v predor pod vrhom Gorjancev. Predor zapusti nad naseljem Sela pri Jugorju, nato pa se spusti proti Metliki zahodno od obstoječe ceste.
V skladu z dogovorom na prostorski konferenci so bile pripravljavcu državnega lokacijskega načrta naknadno posredovane pripombe in usmeritve k osnutku programa priprave s strani mestne občine Novo mesto, iz katerih izhaja pobuda za obravnavo alternativnega poteka nove cestne povezave na odseku od Novega mesta do prehoda čez Gorjance, zato se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta poleg zgoraj navedenih preuči najmanj še varianta poteka nove cestne povezave od priključka na avtocesto A2 vzhodno od Novega mesta, vzhodno od Šentjošta, Stopič, Težke vode in Velikega Cerovca.
Na pripravljavca, ki mora zagotoviti preučitev vseh smiselnih variant in o najustreznejši odločiti v skladu s predpisanimi merili, je bilo naslovljenih več pobud za obravnavo alternativnega poteka nove ceste prek Črnomlja na mednarodni mejni prehod Vinica, zato se med pripravo državnega lokacijskega načrta poleg zgoraj navedenih preuči tudi možnost prometne povezave Novo mesto–Semič–Črnomelj–mednarodni mejni prehod Vinica (Topos 2006).
Okvirno območje državnega lokacijskega načrta se podrobneje opredeli na podlagi dokončnega obsega različic, ki se vrednotijo in primerjajo med postopkom priprave načrta. Pri oblikovanju predloga tega obsega se upošteva stična točka prometne povezave na državni meji z Republiko Hrvaško v dogovoru in potrditvi med pristojnimi organi Republike Hrvaške in Republike Slovenije.
Dne 23. 5. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco, da bi se pridobili in uskladili priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na prostorski konferenci so bila dana naslednja priporočila:

-

preučita naj se obe varianti poteka nove prometne povezave (na mednarodni mejni prehod Metlika in na mednarodni mejni prehod Vinica);

-

upoštevajo naj se (pri določanju stične točke cestne povezave na meji z Republiko Hrvaško) določbe Strategije prostorskega razvoja Slovenije, status mednarodni mejni prehod Metlika in mednarodni mejni prehod Vinica ter že znana stališča Republike Hrvaške glede navezave tretje razvojne osi na hrvaško cestno omrežje;

-

upoštevajo naj se zaključki v maju 2006 izvedene planerske delavnice v Novem mestu;

-

upošteva naj se postopek priprave državnega lokacijskega načrta za plinovod R 45 (pri primerjavi variantnih rešitev);

-

opozorjeno je bilo, da je pri načrtovanju nove cestne povezave treba upoštevati razvoj širše, torej medsebojno povezavo ljudi, občinskih središč in poslovnih con, tudi na območju čez mejo (Republika Hrvaška);

-

opozorjeno je bilo, da mora novomeška obvoznica reševati tudi medmestni promet, navezana mora biti na gospodarke lokacije in mestu prinašati korist.

III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije, presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), revizije okoljskega poročila, recenzije državnega lokacijskega načrta in recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: MzP DRSC), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 in VI.2 točke tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje in vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z gradnjo državnih cest zastopa MzP DRSC.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ju MzP DRSC izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. Pripravljavec pred začetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca potrdi projektno nalogo.

IV. Nosilci urejanja prostora

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o prostorski ureditvi.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, če se med pripravo državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo na njihovo delovno področje.

IV.1

 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:

1.

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava;

2.

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja;

3.

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo;

4.

Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje;

5.

Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste;

6.

Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor;

7.

Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo;

8.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje;

9.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami;

10.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo;

11.

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo;

12.

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo;

13.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo;

14.

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave;