Zakon o lokalnih volitvah (ZLV)

[Opomba TFL: ZLV-K se začne uporabljati za prve redne lokalne volitve, razpisane po uveljavitvi te novele, razen spremenjenega 2. odstavka in novega 3. odstavka 35. člena ter dopolnjenega 1. odstavka 37. člena zakona, ki se uporabljajo od uveljavitve.]

2630. Zakon o lokalnih volitvah

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o lokalnih volitvah

Razglašam Zakon o lokalnih volitvah, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. decembra 1993.

Št. 0100-161/93

Ljubljana, dne 30. decembra 1993.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O LOKALNIH VOLITVAH

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja volitve v občinske svete, volitve županov in volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti.

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Sveta 94/80 (ES) z dne 19. decembra 1994 o določitvi podrobne ureditve za uresničevanje volilne pravice in pravice do kandidiranja na lokalnih volitvah državljanov Unije, ki prebivajo v državi članici, v kateri nimajo državljanstva (UL L št. 368 z dne 31. 12. 1994, str. 38), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/19/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi Direktive 94/80/ES o določitvi podrobne ureditve za uresničevanje volilne pravice in pravice do kandidiranja na lokalnih volitvah državljanov Unije, ki prebivajo v državi članici, v kateri nimajo državljanstva, zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 231).

2. člen

Člani občinskih svetov, župani in člani svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem.

3. člen

Stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine, razen stroškov, ki v zvezi s tem nastanejo pri izvajanju nalog državnih organov, če ni z zakonom drugače določeno.

4. člen

Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.

II. VOLITVE V OBČINSKE SVETE

1. Volilna pravica

5. člen

Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti.

Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima tudi državljan druge države članice Evropske unije, ki ima potrdilo o prijavi stalnega prebivanja in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ter je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti.

Pravico voliti člana občinskega sveta imajo pod pogoji iz prvega odstavka tega člena tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Volilno pravico iz prvega in tretjega odstavka tega člena ima volivec v občini, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče.

Volilno pravico iz drugega odstavka tega člena ima volivec v občini, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče, če stalnega prebivališča nima prijavljenega v Republiki Sloveniji, pa v občini, v kateri ima zadnje prijavljeno začasno prebivališče.

Glede omejitve izvrševanja volilne pravice na lokalnih volitvah oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja volilno pravico za volitve v Državni zbor.

6. člen

Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta - predstavnika italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti imajo pripadniki teh narodnih skupnosti, ki imajo volilno pravico.

7. člen

Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta - predstavnika romske skupnosti imajo pripadniki te skupnosti, ki imajo volilno pravico.

8. člen

Volilna pravica se evidentira s splošnim občinskim volilnim imenikom.

Volilna pravica državljanov za volitve predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti se evidentira s posebnim občinskim volilnim imenikom občanov - pripadnikov teh narodnih skupnosti.

Volilna pravica državljanov za volitve predstavnika romske skupnosti se evidentira s posebnim občinskim volilnim imenikom občanov - pripadnikov te skupnosti.

Glede vodenja evidence volilne pravice, sestavljanja občinskih volilnih imenikov in drugih vprašanj v zvezi z evidenco volilne pravice, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o evidenci volilne pravice.

2. Volilni sistem

a) Skupne določbe

9. člen

Člani občinskih svetov se volijo po večinskem načelu (večinske volitve) ali po proporcionalnem načelu (proporcionalne volitve).

Če šteje občinski svet manj kot 12 članov, se člani občinskega sveta volijo po večinskem načelu.

Če šteje občinski svet 12 ali več članov, se člani občinskega sveta volijo po proporcionalnem načelu.

Za ugotovitev števila članov občinskega sveta iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter za določanje volilnih enot in števila članov občinskega sveta, ki se volijo v posamezni volilni enoti, se ne upošteva števila članov občinskega sveta – predstavnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ter predstavnikov romske skupnosti.

10. člen

Člani občinskega sveta - predstavniki italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti se volijo po večinskem načelu.

Člani občinskega sveta - predstavniki romske skupnosti se volijo po večinskem načelu.

b) Večinske volitve

11. člen

Pri volitvah po večinskem načelu se glasuje o posameznih kandidatih. Volivec lahko glasuje največ za toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti.

Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov.

12. člen

Če se v volilni enoti voli en član občinskega sveta in sta dva kandidata dobila enako največje število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb.

Če se v volilni enoti voli več članov občinskega sveta in sta zadnja dva kandidata, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb.

c) Proporcionalne volitve

13. člen

Pri proporcionalnih volitvah se glasuje o listah kandidatov v volilni enoti.

Če se glasuje o listah kandidatov, volivec lahko glasuje samo za eno listo kandidatov. Volivec lahko na glasovnici pri listi kandidatov, za katero je glasoval, označi kandidata, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi (preferenčni glas). Volivec lahko da preferenčni glas samo enemu kandidatu z liste.

14. člen

Če se glasuje o listah kandidatov v občini kot eni volilni enoti, se mandati dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila članov občinskega sveta (D'Hondtov sistem). Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.

15. člen

Če se glasuje o listah kandidatov po volilnih enotah, se število mandatov, ki jih dobi posamezna lista v volilni enoti, ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v volilni enoti. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikorkrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo.

16. člen

Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah po prejšnjem členu, se razdelijo na ravni občine na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bile vložene v dveh ali več volilnih enotah.

Za razdelitev teh mandatov se najprej ugotovi, koliko mandatov bi pripadlo istoimenskim listam, sorazmerno številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To se ugotovi na podlagi zaporedja najvišjih količnikov, ki se izračunajo tako, da se seštevki glasov, ki so jih dobile istoimenske liste v vseh volilnih enotah, delijo z vsemi števili od ena do skupnega števila mandatov.

Istoimenskim listam iz prejšnjega odstavka se pri delitvi mandatov na ravni občine dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli po prejšnjem odstavku, in številom mandatov, ki so jih že dobile po prejšnjem členu v volilnih enotah.

17. člen

Mandati, ki jih dobijo istoimenske liste pri delitvi mandatov na ravni občine po prejšnjem členu, se dodelijo listam v volilnih enotah, ki imajo največje ostanke glasov v razmerju do količnika v volilni enoti iz 15. člena tega zakona.

18. člen

Če sta dve listi kandidatov, ki prideta v poštev za razdelitev mandatov, dosegli enak najvišji količnik po zaporedju najvišjih količnikov, odloči o dodelitvi mandatov med dvema listama žreb.

Kandidati so izvoljeni po vrstnem redu na listi, razen če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo kandidatov, oddala preferenčne glasove za posamezne kandidate z liste. V tem primeru so z liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov po zaporedju največjega števila preferenčnih glasov, kolikor število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega 10 odstotkov števila vseh glasov, oddanih za listo. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov pripada posamezni listi, se preostali mandati dodelijo kandidatom po vrstnem redu kandidatov na listi.

Če sta zadnja dva kandidata z liste kandidatov, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število preferenčnih glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb.

3. Volilne enote

19. člen

Za večinske volitve članov občinskega sveta se v občini oblikujejo volilne enote.

Če občinski svet ne šteje več kot sedem članov, se lahko vsi člani občinskega sveta volijo v občini kot eni volilni enoti.

20. člen

Volilne enote se oblikujejo tako, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev.

Volilna enota obsega območje enega ali več naselij ali dela naselja.

Če območje občine ni razdeljeno na skupnosti iz prejšnjega odstavka, obsega volilna enota območje enega ali več naselij ali dela naselja.

21. člen

Pri večinskih volitvah se v vsaki volilni enoti voli en član občinskega sveta. Če je to smotrno zaradi oblikovanja volilnih enot, se lahko v volilni enoti voli tudi več članov občinskega sveta, vendar ne več kot trije.

22. člen

Za proporcionalne volitve članov občinskega sveta se v občini lahko oblikujejo volilne enote.

Volilne enote za proporcionalne volitve se oblikujejo v skladu z 20. členom tega zakona in tako, da se v vsaki volilni enoti voli najmanj pet članov občinskega sveta.

Če občina ni razdeljena na volilne enote, se za volilno enoto šteje območje občine.

23. člen

Volilna enota za volitve članov občinskega sveta - predstavnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ter volilna enota za volitve članov občinskega sveta - predstavnikov romske skupnosti je območje občine.

4. Splošne volitve

24. člen

Splošne volitve v občinske svete so redne in predčasne.

Redne volitve v občinske svete se opravijo vsako četrto leto.

Predčasne volitve v občinske svete se opravijo, če se občinski svet razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe.

Predčasne volitve se opravijo tudi, če hkrati odstopi večina članov občinskega sveta.

25. člen

Redne volitve v občinske svete se opravijo tretjo nedeljo v novembru.

Predčasne volitve v občinski svet se opravijo najpozneje dva meseca po razpustu občinskega sveta.

Volitve v občinski svet in volitve župana nove občine se izvedejo ob prvih rednih lokalnih volitvah po njeni ustanovitvi.

26. člen

Redne volitve v občinske svete razpiše predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.

Predčasne volitve v občinski svet v primeru iz četrtega odstavka 24. člena tega zakona razpiše občinska volilna komisija.

Akt o razpisu volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

27. člen

Redne volitve v občinske svete se razpišejo julija v letu, ko se opravijo redne volitve.

Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 in ne manj kot 60 dni.

Predčasne volitve v občinske svete se razpišejo najkasneje v 20 dneh po razpustu občinskega sveta.

Predčasne volitve se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa volitev.

28. člen

V aktu o razpisu volitev se določi dan razpisa volitev in dan glasovanja.

Z dnem, ki je določen kot dan razpisa volitev, začnejo teči roki za volilna opravila.

Za dan glasovanja se določi nedelja ali drug dela prost dan.

5. Nadomestne volitve

29. člen

Če članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen na večinskih volitvah, preneha mandat, se opravijo nadomestne volitve.

30. člen

Če preneha mandat članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen na proporcionalnih volitvah, postane član občinskega sveta za preostanek mandatne dobe tisti kandidat, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, razen če je odstopil prej kot v šestih mesecih od seznanitve občinskega sveta z aktom o izidu volitev, s katerim je ugotovljena njegova izvolitev.

Če kandidat, ki bi po tem zakonu postal član občinskega sveta za preostanek mandatne dobe, v osmih dneh ne sporoči, da sprejema funkcijo člana občinskega sveta, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. Če tudi noben kandidat s te liste kandidatov v osmih dneh ne sporoči, da sprejema funkcijo člana občinskega sveta, se opravijo nadomestne volitve.

Nadomestne volitve se opravijo tudi, če članu občinskega sveta, v primeru iz prvega odstavka tega člena, preneha mandat, ker je odstopil prej kot v šestih mesecih od seznanitve občinskega sveta z aktom o izidu volitev, s katerim je ugotovljena njegova izvolitev.

31. člen

Nadomestne volitve se ne opravijo, če članu občinskega sveta preneha mandat manj kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe občinskega sveta, razen če občinski svet odloči drugače.

Na nadomestnih volitvah se član občinskega sveta izvoli za čas do izteka mandatne dobe občinskega sveta.

32. člen

Nadomestne volitve razpiše občinska volilna komisija najpozneje v 15 dneh po ugotovitvi občinskega sveta o prenehanju mandata.

Nadomestne volitve se opravijo v volilni enoti, v kateri je bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat.

Nadomestne volitve se opravijo po večinskem načelu. Na nadomestnih volitvah je izvoljen kandidat, ki je dobil največ glasov.

Nadomestne volitve se opravijo po določbah tega zakona, kolikor ni v tem členu drugače določeno.

6. Volilni organi

33. člen

Volitve v občinske svete vodijo in izvajajo občinske volilne komisije.

Določene naloge pri izvedbi lokalnih volitev opravlja tudi Državna volilna komisija.

Za volitve članov občinskega sveta - predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter članov občinskega sveta - predstavnikov romske skupnosti se imenuje posebna občinska volilna komisija.

34. člen

Glasovanje na voliščih vodijo volilni odbori.

Za vsako volišče se imenuje najmanj en volilni odbor.

35. člen

Občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki.

Predsednik občinske volilne komisije in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov ali drugih oseb, ki imajo v Republiki Sloveniji pridobljeno najmanj pravno izobrazbo po študijskem programu prve in druge stopnje oziroma pravno izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje klasifikacij, uvrščena na 8. raven.

Ostali člani občinske volilne komisije in njihovi namestniki se imenujejo izmed občanov, ki imajo stalno prebivališče v občini, na predlog političnih strank in drugih organizacij občanov v občini ter občanov, tako da je zagotovljena pluralna sestava občinske volilne komisije.

36. člen

V posebni občinski volilni komisiji za izvolitev članov občinskega sveta - predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti morata biti vsaj en član in en namestnik člana pripadnika narodne skupnosti oziroma romske skupnosti.

37. člen

Volilni odbor sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi namestniki, tako da je zagotovljena pluralna sestava volilnega odbora.

Predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki se imenujejo izmed občanov, ki imajo stalno prebivališče v občini.

Politične stranke, druge organizacije občanov v občini ter občani lahko najpozneje v desetih dneh po razpisu volitev dajo svoje predloge za imenovanje predsednika in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov občinski volilni komisiji. Če predlogov ni ali jih je premalo, se za manjkajoče člane volilnega odbora in njihove namestnike določijo predlagani člani volilnih odborov iz zbirke predlaganih članov volilnih odborov iz 72.a člena tega zakona.

Predsednik, član volilnega odbora in njun namestnik ne more biti zakonec, oče, mati, otrok, sestra ali brat, posvojitelj ali posvojenec kandidata v volilni enoti, v kateri je ta volilni odbor imenovan, niti ne more živeti s kandidatom v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti.

Oseba, imenovana v volilni odbor, je dolžna obvestiti pristojno občinsko volilno komisijo v treh dneh po javni objavi kandidatur oziroma list kandidatov o svojem sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom, določenim v prejšnjem odstavku.

Predlagatelj mora ob vložitvi predlogov iz tretjega odstavka tega člena za vsakega od kandidatov za predsednika in člana volilnega odbora oziroma njune namestnike priložiti njegovo pisno izjavo, da soglaša z imenovanjem v volilni odbor, in njegovo pisno izjavo, da bo najpozneje v treh dneh po javni objavi kandidatur oziroma list kandidatov obvestil pristojno volilno komisijo o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom, določenem v četrtem odstavku tega člena.

Predsedniku, članu volilnega odbora in njunemu namestniku, ki je s kandidatom v sorodstvenem ali drugem razmerju, določenem v četrtem odstavku tega člena, preneha funkcija v volilnem odboru, pristojna volilna komisija ga razreši in imenuje nadomestnega predsednika oziroma člana volilnega odbora ali njunega namestnika. Kandidat za nadomestnega predsednika volilnega odbora oziroma člana ali njunega namestnika mora priložiti pisno izjavo, da soglaša z imenovanjem v volilni odbor, in pisno izjavo o tem, da ni v sorodstvenem ali drugem razmerju, določenem v četrtem odstavku tega člena.

38. člen

Občinsko volilno komisijo v občini imenuje občinski svet, volilne odbore pa občinska volilna komisija.

Občinsko volilno komisijo nove občine imenuje občinski svet oziroma občinski sveti občin, na območju katerih je bila nova občina ustanovljena.

Občinska volilna komisija se imenuje za štiri leta, volilni odbori pa za vsake volitve.

Če bi članom občinske volilne komisije prenehal mandat v času po razpisu volitev, se jim mandat podaljša do konca volitev.

Če članom občinske volilne komisije preneha mandat pred razpisom volitev in občinski svet do objave razpisa volitev ne imenuje občinske volilne komisije, jo imenuje Državna volilna komisija.

39. člen

Občinska volilna komisija ima tajnika, ki ga imenuje na predlog občinske uprave.

Tajnik ne more biti hkrati kandidat ali predstavnik oziroma zaupnik kandidata ali liste kandidatov. Če tajnik postane kandidat ali predstavnik oziroma zaupnik kandidata ali liste kandidatov, mu preneha funkcija tajnika.

40. člen

Državna volilna komisija:

1.

skrbi za enotno uporabo določb zakona, ki ureja volitve v državni zbor, v delu, ki se uporabljajo tudi za lokalne volitve in se nanašajo na volilne postopke;

2.

daje občinskim volilnim komisijam strokovna navodila v zvezi z izvajanjem določb zakona, ki ureja volitve v državni zbor, v delu, ki se uporabljajo tudi za lokalne volitve in se nanašajo na volilne postopke;

3.

predpiše obrazce za izvrševanje tega zakona;

4.

določa enotne standarde za volilni material in druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil;

5.

zagotavlja enotno informacijsko podporo za redne lokalne volitve ter za predčasne volitve v občinske svete.

41. člen

Občinska volilna komisija:

1.

skrbi za zakonitost volitev v občinski svet;

2.

potrjuje posamične kandidature oziroma liste kandidatov in sestavlja sezname kandidatov oziroma list kandidatov;

3.

določa volišča;

4.

imenuje volilne odbore;

5.

odloča o ugovorih iz 96. in 98. člena tega zakona;

6.

sprejme akt o izidu volitev;

7.

upravlja zbirko predlaganih članov volilnih odborov in zbirko kandidatur oziroma list kandidatov;

8.

opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami;

9.

opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon.

43. člen

Volilni odbor na volišču:

1.

vodi glasovanje na volišču,

2.

ugotavlja izid glasovanja na volišču.

44. člen

Državni in občinski organi so dolžni pomagati volilnim organom pri njihovem delu ter jim na njihovo zahtevo dati podatke, ki jih potrebujejo pri svojem delu.

45. člen

Glede oblikovanja in načina dela volilnih organov, ki s tem zakonom niso urejena, veljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.

Zakon o lokalnih volitvah (ZLV)

Časovnica