Pojasnilo 1 k Slovenskemu računovodskemu standardu 19 (2001) in Slovenskemu računovodskemu standardu 19 (2006) - pripoznavanje terjatev in obveznosti za odloženi davek

321. Pojasnilo 1 k Slovenskemu računovodskemu standardu 19 (2001) in Slovenskemu računovodskemu standardu 19 (2006) - pripoznavanje terjatev in obveznosti za odloženi davek

Na podlagi 4. točke uvoda v slovenske računovodske standarde 2001 (Uradni list RS, št. 107/01) in 4. točke uvoda v slovenske računovodske standarde 2006 (Uradni list RS, št. 118/05) je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na 76. seji 11. januarja 2006 sprejel

P O J A S N I L O 1 k Slovenskemu računovodskemu standardu 19 (2001) in Slovenskemu računovodskemu standardu 19 (2006) - pripoznavanje terjatev in obveznosti za odloženi davek

1. Terjatve in obveznosti za odloženi davek se v knjigovodskih razvidih in računovodskih izkazih pripoznajo za pomembne (bistvene) zneske. Znesek je pomemben, če bi opustitev njegovega pripoznanja lahko vplivala na poslovne odločitve uporabnikov, ki temeljijo na računovodskih izkazih. Naravo in stopnjo pomembnosti opredeli podjetje v svojih aktih. V prilogah k računovodskim izkazom podjetje razkrije dejstvo, da nepomembni zneski terjatev in obveznosti za odloženi davek niso pripoznani.

Terjatve za odloženi davek se skladno s SRS 19.16 in SRS 5.15 pripoznajo za zneske davka od dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih in so posledica odbitnih začasnih razlik, prenosa neizrabljenih davčnih izgub ter neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja. Terjatve za odloženi davek se pripoznajo le, če je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče izrabiti odbitne začasne razlike, neizrabljene davčne izgube in davčne dobropise. Verjetnost, da bo v prihodnje na razpolago obdavčljivi dobiček, podjetje utemelji z obstoječimi obdavčljivimi začasnimi razlikami, če teh ni, pa s prihodnjim obdavčljivim dobičkom. Če je podjetje imelo oziroma ima zaporedne ali večje izgube (ki ne izhajajo iz razlogov, za katere je malo verjetno, da se bodo v prihodnosti ponovili), je to prepričljiv dokaz, da prihodnji obdavčljivi dobiček ne bo na razpolago. Zato podjetje, ki je imelo oziroma ima zaporedne ali večje izgube, terjatve za odloženi davek pripozna le pod pogojem, da obstaja prepričljiv dokaz, da bo na razpolago dovolj obdavčljivega dobička, v breme katerega bo mogoče izrabiti odbitne začasne razlike, davčne izgube in davčne dobropise. V okoliščinah iz prejšnjega stavka podjetje obvezno razkrije znesek pripoznanih terjatev za odloženi davek ter naravo prepričljivega dokaza, ki podpira njihovo pripoznanje. Če ni prepričljivih dokazov o razpoložljivosti prihodnjega obdavčljivega dobička, podjetje terjatev za odloženi davek ne pripozna, v prilogah k računovodskim izkazom pa razkrije razloge za njihovo nepripoznanje.