Zakon o računskem sodišču (ZRacS-1)

662. Zakon o računskem sodišču (ZRacS-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o računskem sodišču (ZRacS-1)

Razglašam zakon o računskem sodišču (ZRacS-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. januarja 2001.

001-22-5/01

Ljubljana, dne 7. februarja 2001.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O RAČUNSKEM SODIŠČU (ZRacS-1)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(status računskega sodišča)

(1)

Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: računsko sodišče) je najvišji revizijski organ za kontrolo državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji.

(2)

Računsko sodišče je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ.

(3)

Aktov, s katerimi računsko sodišče izvršuje svojo revizijsko pristojnost, ni dopustno izpodbijati pred sodišči niti pred drugimi državnimi organi.

2. člen

(sedež računskega sodišča)

(1)

Sedež računskega sodišča je v Ljubljani.

(2)

Računsko sodišče ima lahko organizacijske enote izven sedeža.

3. člen

(poslovnik računskega sodišča)

(1)

Računsko sodišče ima poslovnik. Sprejme ga v soglasju z državnim zborom.

(2)

Poslovnik računskega sodišča podrobno ureja način in postopek izvrševanja revizijske pristojnosti računskega sodišča v skladu s tem zakonom.

(3)

Poslovnik računskega sodišča se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(4)

Računsko sodišče lahko ureja organizacijo in način dela računskega sodišča tudi z drugimi splošnimi akti.

4. člen

(smiselna uporaba drugih zakonskih določb)

Če pri izvrševanju revizijske pristojnosti računskega sodišča nastopi vprašanje, ki ni urejeno s tem zakonom, se smiselno uporabi ustrezne določbe zakona, ki ureja upravni postopek.

5. člen

(javnost dela računskega sodišča)

(1)

Delo računskega sodišča je javno. Javnost dela računskega sodišča se zagotavlja na način, ki ga določa ta zakon in poslovnik računskega sodišča.

(2)

Računsko sodišče predloži najmanj enkrat letno Državnemu zboru v obravnavo poročilo o svojem delu.

(3)

V poročilu iz prejšnjega odstavka morajo biti podani podatki o ukrepih iz enajstega in štirinajstega odstavka 29. člena, podatki o ukrepih iz 30. člena in podatki o ukrepih iz 38. člena tega zakona.

2. SESTAVA IN ORGANIZACIJA RAČUNSKEGA SODIŠČA

6. člen

(člani računskega sodišča)

(1)

Člani računskega sodišča so predsednik računskega sodišča in dva namestnika - prvi in drugi namestnik predsednika računskega sodišča.

(2)

Za člana računskega sodišča je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo, je strokovnjak na področju, ki je pomembno za izvrševanje pristojnosti računskega sodišča, obvlada vsaj en svetovni jezik in v štirih letih pred imenovanjem ni bil član Vlade Republike Slovenije.

(3)

Člana računskega sodišča imenuje Državni zbor.

7. člen

(mandatna doba članov računskega sodišča)

(1)

Član računskega sodišča je imenovan za dobo devet let od dneva, ko nastopi funkcijo.

(2)

Če do dneva, ko članu računskega sodišča poteče mandatna doba, še ni imenovan nov član računskega sodišča, ali če novo imenovani član računskega sodišča ne more nastopiti funkcije dan potem, ko dosedanjemu članu računskega sodišča poteče mandatna doba, dosedanji član računskega sodišča opravlja funkcijo, dokler novo imenovani član računskega sodišča ne nastopi funkcije.

(3)

Predsednik računskega sodišča obvesti predsednika republike o prenehanju mandata članu računskega sodišča najprej šest mesecev in najkasneje pet mesecev pred iztekom mandatne dobe.

(4)

Če je predsednik oziroma namestnik predsednika računskega sodišča predčasno razrešen, predsednik Državnega zbora o tem takoj obvesti predsednika republike in prvega namestnika oziroma predsednika računskega sodišča.

8. člen

(imenovanje članov računskega sodišča)

(1)

Po prejemu obvestila iz tretjega ali četrtega odstavka prejšnjega člena ali po prejemu obvestila, da predlagani kandidat za predsednika ali namestnika predsednika računskega sodišča ni dobil potrebne večine poslanskih glasov, predsednik republike brez odlašanja objavi v Uradnem listu Republike Slovenije poziv za prijavljanje možnih kandidatov za predsednika oziroma namestnika predsednika računskega sodišča.

(2)

Prijavo možnega kandidata za predsednika ali namestnika predsednika računskega sodišča se pošlje predsedniku republike v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, v primeru predčasne razrešitve predsednika računskega sodišča in v primeru iz zadnjega odstavka tega člena pa ne krajši od 15 dni po objavi razpisa. Prijava mora biti obrazložena. Priložena mora biti pisna izjava prijavljenega možnega kandidata, da je pripravljen sprejeti kandidaturo.

(3)

Izmed prijavljenih možnih kandidatov za predsednika računskega sodišča predsednik republike predlaga Državnemu zboru kandidata za predsednika računskega sodišča. Izmed prijavljenih možnih kandidatov za namestnika predsednika računskega sodišča predsednik republike predlaga Državnemu zboru kandidata za prvega oziroma kandidata za drugega namestnika predsednika računskega sodišča. Predlog poda v 30 dneh po izteku roka iz prejšnjega odstavka. Predlog kandidature mora biti obrazložen. Priložena mora biti pisna izjava kandidata, da sprejema kandidaturo.

(4)

Državni zbor mora glasovati o predlaganem kandidatu za člana računskega sodišča v 30 dneh po predložitvi predloga. Glasovanje je tajno. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslancev.

(5)

Predlagani kandidat za člana računskega sodišča se udeleži seje, na kateri Državni zbor odloča o njegovi kandidaturi.

(6)

Če predlagani kandidat za člana računskega sodišča ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik Državnega zbora o tem takoj obvesti predsednika republike.

9. člen

(prisega in nastop funkcije člana računskega sodišča)

(1)

Po imenovanju poda član računskega sodišča pred Državnim zborom naslednjo prisego: "Prisegam, da bom opravljal(a) svoje delo skladno z ustavo in zakonom, pošteno, vestno in nepristransko."

(2)

Novo imenovani član računskega sodišča nastopi funkcijo najkasneje tri mesece po dani prisegi.

(3)

Če dosedanjemu članu računskega sodišča mandatna doba še ni potekla, novo imenovani član računskega sodišča nastopi funkcijo z dnem izteka mandatne dobe dosedanjemu članu računskega sodišča.

10. člen

(predčasna razrešitev člana računskega sodišča)

(1)

Član računskega sodišča je lahko predčasno razrešen samo v naslednjih primerih:

1.

če Državnemu zboru predloži izjavo, da odstopa;

2.

če je obsojen za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti;

3.

če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svoje funkcije;

4.

če ne izpolnjuje več pogojev za člana računskega sodišča;

5.

če ne ravna v skladu z zakonom in ustavo.

(2)

Pobudo za razrešitev člana računskega sodišča na podlagi 5. točke prejšnjega odstavka lahko vloži najmanj 15 poslancev. Pobuda mora vsebovati opis očitane kršitve zakona oziroma ustave in predlog dokazov o kršitvi zakona oziroma ustave.

(3)

Pobudo iz prejšnjega odstavka obravnava delovno telo Državnega zbora, pristojno za nadzor proračuna in drugih javnih financ. Če pobuda ni vložena v skladu s prejšnjim odstavkom, delovno telo od pobudnikov zahteva, da jo v določenem roku dopolnijo. Če pobuda v tem roku ni dopolnjena, se šteje, da ni bila vložena.

(4)

Član računskega sodišča, katerega razrešitev se predlaga, ima pravico pisno ali ustno na seji delovnega telesa iz prejšnjega odstavka odgovoriti na očitane kršitve zakona oziroma ustave.

(5)

Po opravljeni obravnavi delovno telo pobudo sprejme ali zavrne. Sprejme jo z večino glasov vseh članov. Če pobudo sprejme, poroča Državnemu zboru o ugotovljenih kršitvah zakona oziroma ustave in predlaga Državnemu zboru, da na tej podlagi člana računskega sodišča razreši.

(6)

Član računskega sodišča je predčasno razrešen in mu preneha mandat z dnem, ko Državni zbor ugotovi nastop razloga iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena oziroma ko ga Državni zbor razreši v skladu s prejšnjim odstavkom.

11. člen

(senat računskega sodišča)

(1)

Predsednik in namestnika predsednika računskega sodišča tvorijo senat računskega sodišča.

(2)

Senat računskega sodišča:

1.

v soglasju z Državnim zborom sprejme poslovnik računskega sodišča;

2.

odloča o vprašanjih, ki po tem zakonu spadajo v njegovo pristojnost.

12. člen

(predsednik računskega sodišča)

(1)

Predsednik računskega sodišča zastopa in predstavlja računsko sodišče, je generalni državni revizor in predstojnik računskega sodišča.

(2)

Kot generalni državni revizor ima predsednik računskega sodišča naslednje pristojnosti:

1.

usmerja in odobrava izvrševanje pristojnosti računskega sodišča, tako da določa program dela in podpisuje akte računskega sodišča;

2.

predpisuje pravila za posamezno fazo revizije; za to izdaja smernice in napotila;

3.

lahko odredi službeni nadzor nad izvajanjem revizijskih nalog; za to izda nadzorstveno odredbo;

4.

sklicuje in vodi seje senata računskega sodišča;

5.

opravlja druge zadeve v skladu s tem zakonom.

(3)

Kot predstojnik ima predsednik računskega sodišča naslednje pristojnosti:

1.

določa poslovni red računskega sodišča z izdajanjem navodil in pravilnikov;

2.

določa predlog finančnega načrta računskega sodišča in uskladitev predloga z odobrenim državnim proračunom;

3.

odloča o delovnopravnih vprašanjih na računskem sodišču; za to izdaja odločbe;

4.

odreja naloge na računskem sodišču; za to lahko izdaja odredbe;

5.

ima druge pristojnosti, določene z zakonom.

13. člen

(namestnika predsednika računskega sodišča)

(1)

Namestnik predsednika računskega sodišča opravlja naloge generalnega državnega revizorja na podlagi pooblastila predsednika računskega sodišča.

(2)

Prvi namestnik predsednika računskega sodišča:

1.

nadomešča predsednika računskega sodišča, ko je odsoten;

2.

če predsedniku računskega sodišča predčasno preneha funkcija, opravlja funkcijo predsednika računskega sodišča do imenovanja novega predsednika računskega sodišča.

14. člen

(vrhovni državni revizorji)

(1)

Računsko sodišče ima največ šest vrhovnih državnih revizorjev.

(2)

Za vrhovnega državnega revizorja je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki ima ustrezna strokovna znanja in obvlada vsaj en svetovni jezik. Šteje se, da ima ustrezna strokovna znanja za vrhovnega državnega revizorja, kdor ima znanstveni naslov in ustrezne izkušnje, ali kdor ima univerzitetno izobrazbo in naziv preizkušeni državni revizor po tem zakonu oziroma naziv pooblaščeni revizor po zakonu, ki ureja revidiranje.

(3)

Vrhovnega državnega revizorja imenuje in razreši predsednik računskega sodišča z odločbo. Imenuje ga za dobo devetih let.

(4)

Vrhovni državni revizor nastopi funkcijo, ko pred predsednikom računskega sodišča poda prisego iz prvega odstavka 9. člena tega zakona.

(5)

Vrhovni državni revizor vodi revizijsko enoto in izvršuje revizijsko pristojnost računskega sodišča v skladu s tem zakonom in v skladu s pooblastili predsednika računskega sodišča. Za področje revidiranja lokalne samouprave predsednik računskega sodišča imenuje posebnega vrhovnega državnega revizorja.

(6)

Vrhovni državni revizor je za svoje delo odgovoren predsedniku računskega sodišča.

15. člen

(sekretar računskega sodišča)

(1)

Računsko sodišče ima sekretarja.

(2)

Za sekretarja računskega sodišča je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo in obvlada vsaj en svetovni jezik.

(3)

Sekretarja računskega sodišča imenuje in razreši predsednik računskega sodišča z odločbo. Imenuje ga za dobo devetih let.

(4)

Sekretar računskega sodišča:

1.

usklajuje delo podpornih služb računskega sodišča;

2.

vodi poslovanje računskega sodišča;

3.

je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta računskega sodišča;

4.

opravlja druge naloge po odredbah in v skladu s pooblastili predsednika računskega sodišča.

(5)

Sekretar računskega sodišča je za svoje delo odgovoren predsedniku računskega sodišča.

16. člen

(nezdružljivost funkcij na računskem sodišču z drugimi funkcijami in z opravljanjem določenih del oziroma dejavnosti)

(1)

Funkcija člana računskega sodišča, funkcija vrhovnega državnega revizorja in funkcija sekretarja računskega sodišča (v nadaljnjem besedilu: funkcija na računskem sodišču) ni združljiva:

1.

s funkcijo v državnem organu, organih lokalne skupnosti, politične stranke ali sindikata;

2.

z delom v državnem organu, organu lokalne skupnosti ali pri nosilcu javnih pooblastil;

3.

s članstvom v organu vodenja ali nadzora gospodarske družbe, gospodarske javne službe, sklada, zavoda ali zadruge;

4.

z opravljanjem kateregakoli poklica ali pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije.

(2)

Z dnem nastopa funkcije na računskem sodišču preneha nosilcu funkcije na računskem sodišču funkcija iz 1. točke prejšnjega odstavka.

(3)

Nosilec funkcije na računskem sodišču mora najkasneje v treh mesecih od dneva imenovanja prenehati opravljati delo oziroma dejavnost iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena. Če tega ne stori, mu preneha funkcija na računskem sodišču.

(4)

Nosilec funkcije na računskem sodišču mora najkasneje v treh mesecih od imenovanja predložiti Državnemu zboru pisno izjavo o svojih premoženjskih razmerah v skladu z zakonom o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (Uradni list RS, št. 49/92 in 50/92 - popr.).

17. člen

(nedopustna razmerja nosilcev funkcij na računskem sodišču med seboj in z revidiranci)

(1)

Nosilci funkcij na računskem sodišču ne smejo biti med seboj v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti pa do četrtega kolena.

(2)

Nosilec funkcije na računskem sodišču ne sme biti z drugim nosilcem funkcije na računskem sodišču v zakonski zvezi ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvenem razmerju do drugega kolena.

(3)

Nosilec funkcije na računskem sodišču ne more sodelovati in odločati v postopku revizije, če je z revidirano osebo, njenim pooblaščencem oziroma z zakonitimi zastopniki, člani organov upravljanja ali odgovornimi osebami v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi, četudi je ta že prenehala, v izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega tretjega kolena. Nosilec funkcije na računskem sodišču ne more sodelovati in odločati v postopku revizije, če je bil zaposlen pri revidirani osebi, če od prenehanja zaposlitve ni pretekel rok dveh let.

18. člen

(službe računskega sodišča)

(1)

Računsko sodišče ima revizorske in podporne službe.

(2)

Delo v službah računskega sodišča opravljajo državljani Republike Slovenije, ki so razporejeni na delovna mesta na računskem sodišču.

(3)

Delovna mesta in pogoje za zasedbo posameznega delovnega mesta iz prejšnjega odstavka določa splošni akt računskega sodišča, ki ga izda predsednik računskega sodišča.

(4)

Računsko sodišče lahko zaposli pripravnike v skladu z zakonom.

19. člen

(izvedenci računskega sodišča)

(1)

Računsko sodišče lahko za pripravo izvida ali mnenja vključuje v izvajanje nalog iz svojih pristojnosti izvedence.

(2)

Za izvedenca računskega sodišča je lahko imenovan, kdor ima ustrezne strokovne izkušnje. Izvedenec je lahko posameznik ali pravna oseba (izvedenska organizacija).

Zakon o računskem sodišču (ZRacS-1)

Časovnica