3670. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje gimnazijskih programov
Na podlagi 84. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 55/03 – prečiščeno besedilo) izdaja minister za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o normativih in standardih za izvajanje gimnazijskih programov
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za:
–
financiranje sistemiziranih delovnih mest strokovnih delavcev ter računovodsko-administrativnih in tehničnih delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo izobraževalne programe s področja srednjega šolstva,
–
financiranje drugih nalog, povezanih z vzgojno-izobraževalno dejavnostjo,
–
oblikovanje oddelkov in skupin v izobraževalnih programih splošnih in strokovnih gimnazij (v nadaljnjem besedilu: gimnazijski programi) ter maturitetnega tečaja.
II. UČITELJI IN SODELAVCI
2. člen
(učitelji, korepetitorji in laboranti)
Podlaga za sistemizacijo delovnih mest učiteljev splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov, korepetitorjev in laborantov so ure pouka po izvedbenih predmetnikih gimnazijskih programov in maturitetnega tečaja v skladu z normativi za oblikovanje oddelkov oziroma skupin iz 20. do 46. člena tega pravilnika.
3. člen
(tedenska učna obveznost)
S strokovnimi delavci iz prejšnjega člena se sklene delovno razmerje za polni delovni čas, če je njihova povprečna tedenska učna obveznost v okviru 35 tednov pouka:
-
20 ur pouka za učitelje splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov,
-
19 ur pouka za učitelje slovenščine,
-
20 ur sodelovanja pri pouku za korepetitorje,
-
30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.
Za posebne naloge učiteljev, ki poučujejo v športnih oddelkih gimnazijskega programa (svetovanje in učna pomoč, preverjanje in ocenjevanje znanja ter druge oblike individualnega dela), ne opravljajo pa nalog športnega ali pedagoškega koordinatorja, se prizna skupaj povprečno največ 9 ur tedensko na oddelek.
Ure individualnega dela se vrednotijo kot ure pouka v okviru polnega delovnega časa.
4. člen
(zmanjšanje tedenske učne obveznosti)
Strokovnim delavcem iz 1. do 4. točke tega člena se tedenska učna obveznost lahko zmanjša zaradi opravljanja nalog tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo ali nalog organizatorja obveznih izbirnih vsebin oziroma se zmanjša zaradi opravljanja nalog pedagoškega ali športnega koordinatorja:
1.
Učitelju, ki opravlja v vzgojno-izobraževalnem zavodu (v nadaljnjem besedilu: šola) naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov – maturantov, in sicer:
-
za 1 uro pouka, če je dijakov – maturantov do 32,
-
za 2 uri pouka, če je dijakov – maturantov od 33 do 50,
-
za 3 ure pouka, če je dijakov – maturantov od 51 do 100,
-
za 4 ure pouka, če je dijakov – maturantov od 101 do 150,
-
za 5 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 151 do 200,
-
za 6 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 201 do 250,
-
za 7 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 251 do 300,
-
za 8 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 301 do 350,
-
za 9 ur pouka, če je dijakov – maturantov od 351 do 400,
-
za 10 ur pouka, če je dijakov – maturantov več kot 400.
Pomočniku ravnatelja šole oziroma srednje šole kot organizacijske enote (v nadaljnjem besedilu: organizacijska enota), ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, se učna obveznost iz 10. oziroma 11. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.
2.
Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja obveznih izbirnih vsebin, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov, vpisanih v gimnazijske programe (na umetniški gimnaziji brez dijakov, ki se vzporedno izobražujejo), in sicer:
-
za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 250,
-
za 1 uro pouka, če je dijakov od 251 do 500,
-
za 1,5 ur pouka, če je dijakov od 501 do 750,
-
za 2 uri pouka, če je dijakov od 751 do 1000,
-
za 2,5 ur pouka, če je dijakov od 1001 do 1250,
-
za 3 ure pouka, če je dijakov od 1251 do 1500,
-
za 3,5 ur pouka, če je dijakov od 1501 do 1750,
-
za 4 ure pouka, če je dijakov od 1751 do 2000,
-
za 4,5 ur pouka, če je dijakov od 2001 do 2250,
-
za 5 ur pouka, če je dijakov od 2251 do 2500,
-
za 5,5 ur pouka, če je dijakov od 2501 do 2750,
-
za 6 ur pouka, če je dijakov več kot 2750.
Pomočniku ravnatelja šole oziroma srednje šole kot organizacijske enote, ki opravlja delo organizatorja obveznih izbirnih vsebin, se učna obveznost iz 10. oziroma 11. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka te točke, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanju določena v navedenih dveh členih.
3.
Učitelj, ki opravlja na šoli s športnimi oddelki naloge pedagoškega koordinatorja (v nadaljnjem besedilu: pedagoški koordinator), ima zmanjšano tedensko učno obveznost. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila športnih oddelkov, in sicer:
-
za 5 ur pouka na teden pri 1 športnem oddelku,
-
za 6 ur pouka na teden pri 2 športnih oddelkih,
-
za 7 ur pouka na teden pri 3 športnih oddelkih,
-
za 8 ur pouka na teden pri 4 športnih oddelkih.
Na šolah s 5 do 8 športnimi oddelki oziroma z 9 do 12 in več športnimi oddelki se drugemu oziroma tretjemu pedagoškemu koordinatorju zniža učna obveznost po lestvici iz prejšnjega odstavka te točke.
4.
Učitelj, ki opravlja na šoli s športnimi oddelki naloge športnega koordinatorja (v nadaljnjem besedilu: športni koordinator), ima zmanjšano tedensko učno obveznost. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila športnih oddelkov, in sicer:
-
za 5 ur pouka na teden pri 1 športnem oddelku,
-
za 6 ur pouka na teden pri 2 športnih oddelkih,
-
za 7 ur pouka na teden pri 3 športnih oddelkih,
-
za 8 ur pouka na teden pri 4 športnih oddelkih.
Na šolah s 5 do 8 športnimi oddelki oziroma z 9 do 12 in več športnimi oddelki se drugemu oziroma tretjemu športnemu koordinatorju zniža učna obveznost po lestvici iz prejšnjega odstavka te točke.
Učitelju, ki opravlja v šoli naloge razrednika, se tedenska učna obveznost zmanjša, in sicer:
-
v oddelkih oziroma skupinah prvega in zaključnega letnika ter maturitetnega tečaja za 1 uro pouka na teden,
-
v oddelkih oziroma skupinah ostalih letnikov za 0,5 ure pouka na teden, razen za skupine, določene v 27. členu tega pravilnika.
Kot skupina se šteje skupina, določena v četrtem odstavku 20. člena oziroma v tretjem odstavku 25. člena tega pravilnika.
5. člen
(trajanje ure pouka)
Ura pouka traja 45 minut.
5.a člen
(obvezne izbirne vsebine)
Sredstva za izvedbo obveznih izbirnih vsebin, ki so sestavni del gimnazijskih programov, se določijo v odvisnosti od števila dijakov, vpisanih v posamezne letnike teh programov.
Merila za plačilo ur obveznih izbirnih vsebin se določijo s posamičnimi sklepi ministra, pristojnega za šolstvo.
6. člen
(timsko poučevanje)
Sredstva, namenjena timskemu poučevanju, se določijo po naslednjem kriteriju:
-
0,65 ure pouka letno na dijaka posameznega gimnazijskega programa, razen programa umetniške gimnazije, glasbene in plesne smeri in športnega oddelka programa gimnazija,
-
0,4 ure pouka letno na dijaka programa maturitetnega tečaja,
-
0,3 ure pouka letno na dijaka programa umetniške gimnazije, glasbene in plesne smeri (brez dijakov, ki se vzporedno izobražujejo).
Mentorju pripravnika se prizna 4 ure na teden za delo s pripravnikom.
8. člen
(dodatna strokovna pomoč za dijake s posebnimi potrebami)
Ure dodatne strokovne pomoči dijakom s posebnimi potrebami se izvajajo v skladu z določili odločb o usmeritvi.
Merila za plačilo ur, povezanih z izvajanjem dodatne strokovne pomoči, se določijo s posamičnimi sklepi ministra, pristojnega za šolstvo.
8.a člen
(slovenščina za tujce)
Sredstva za tečaj slovenskega jezika za tujce se določijo v odvisnosti od števila dijakov, ki zaradi neznanja oziroma pomanjkljivega znanja slovenščine potrebujejo pomoč.
Merila za plačilo tečaja se določijo s posamičnimi sklepi ministra, pristojnega za šolstvo.
9. člen
(direktor, ravnatelj)
Učna obveznost direktorja, ravnatelja šole, ravnatelja organizacijske enote, ki opravlja hkrati funkcijo direktorja zavoda (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj šole), in ravnatelja organizacijske enote z več kot 16 oddelki je lahko najmanj 2 uri in največ 5 ur pouka na teden.
V okviru delovne obveznosti je učna obveznost ravnatelja šole oziroma ravnatelja organizacijske enote s 15 do 16 oddelki 2 uri, s 13 do 14 oddelki 3 ure, z 11 do 12 oddelki 4 ure, z 9 do 10 oddelki 5 ur in z 8 oddelki ali manj 6 ur pouka na teden.
Če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka, lahko ravnatelj šole oziroma ravnatelj organizacijske enote uči še največ 3 ure na teden.
Učna obveznost direktorja, ravnatelja šole in ravnatelja organizacijske enote, ki presega normativ iz predhodnih odstavkov tega člena, se določi v pogodbi o zaposlitvi.
Število oddelkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi tako, da se:
–
število dijakov, vpisanih v gimnazijske programe, deli s 30,
–
število dijakov, vpisanih v izobraževalni program maturitetnega tečaja, deli s 34.
Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
10. člen
(pomočnik ravnatelja na šoli)
Ravnatelj šole imenuje pomočnika ravnatelja na šoli z 18 oddelki. V okviru delovne obveznosti je učna obveznost pomočnika ravnatelja na šoli z 18 oddelki 11 ur pouka na teden oziroma 22 ur svetovalnega dela na teden.
Za vsaka dva oddelka več kot 18 oddelkov se učna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1 uro pouka na teden oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Pomočnik ravnatelja ima pri 32 oddelkih 4 ure pouka na teden oziroma 8 ur svetovalnega dela na teden.
Ravnatelj lahko drugega pomočnika imenuje na šoli s 34 in več oddelki, tretjega pa na šoli s 50 in več oddelki.