Pravilnik o projektiranju, gradnji in vzdrževanju...

[Opomba Tax-Fin-Lex: ZVZelP-1 v 11. točki 3. odstavka 190. člena določa, da se predpis preneha uporabljati, v 22. točki 2. odstavka v povezavi s 4. odstavkom pa, da predpis preneha veljati in se uporablja do uveljavitve predpisov iz 113. člena tega zakona, če ni v nasprotju z njim ali evropskimi predpisi.]

2787. Pravilnik o projektiranju, gradnji in vzdrževanju stabilnih naprav električne vleke enosmernega sistema 3 kV

Na podlagi tretjega odstavka 15. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) izdaja minister za promet

P R A V I L N I K
o projektiranju, gradnji in vzdrževanju stabilnih naprav električne vleke enosmernega sistema 3 kV

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(Vsebina pravilnika)

(1)

Ta pravilnik določa pogoje za projektiranje in gradnjo stabilnih naprav električne vleke enosmernega sistema 3 kV ter pogoje za njihovo vzdrževanje za celotno območje Republike Slovenije.

(2)

Pravilnik se ne nanaša na napajalne daljnovode, za katere velja pravilnik o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88), na naprave v visokonapetostnem postroju elektronapajalnih postaj, za katere velja pravilnik o tehničnih normativih za elektroenergetske postroje nazivne napetosti nad 1000 V (Uradni list SFRJ, št. 4/74 in 13/78), ter na nizkonapetostne električne instalacije, za katere velja pravilnik o tehničnih normativih za nizkonapetostne električne instalacije (Uradni list SFRJ, št. 53/88).

2. člen

(Stabilne naprave električne vleke)

Stabilne naprave električne vleke v smislu določil tega pravilnika so:

-

železniški napajalni daljnovodi,

-

elektronapajalne postaje,

-

vozno omrežje,

-

naprave za daljinsko vodenje stabilnih naprav električne vleke.

3. člen

(Pomen izrazov)

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.

Avtomatsko zatezanje vodnikov voznih vodov je vpenjanje vodnikov voznih vodov na nosilne konstrukcije posredno preko naprav za avtomatsko zatezanje, ki poskrbijo, da so natezne napetosti v vodnikih neodvisne od temperature.

2.

Center za daljinsko vodenje (CVP) je operativni center za vodenje obratovanja, iz katerega elektroenergetski dispečer daljinsko vodi stabilne naprave električne vleke.

3.

Čvrsta točka voznega voda je mesto v polnokompenziranem ali polkompenziranem voznem vodu, na katerem sta kontaktna vodnika (vodnik) voznega voda čvrsto vpeta tako, da je onemogočen njun vzdolžen pomik glede na tir.

4.

Čvrsto zatezanje voznega voda je vpenjanje vodnikov voznega voda neposredno na nosilno konstrukcijo, pri čemer je natezna napetost v posameznih vodnikih voznega voda odvisna od temperature.

5.

Daljinsko vodenje (DV) je proces daljinskega nadzora, odločanja in krmiljenja oddaljenih naprav in postrojev z enega ali več mest na osnovi informacij, ki se prenašajo s pomočjo telekomunikacijske tehnike.

6.

Elektroenergetski dispečer (EDD) je delavec v centru za daljinsko vodenje stabilnih naprav električne vleke, ki opravlja operativne naloge v zvezi z uporabo in vzdrževanjem teh naprav.

7.

Elektronapajalna postaja (ENP) je elektroenergetski postroj, v katerem se izmenična napetost iz elektrogospodarskega omrežja transformira na nižjo napetost in usmeri v enosmerno napetost ter nato preko stikal dovaja na vozno omrežje.

8.

Elektrovlečno vozilo (EVV(o)) je vozilo, ki za vleko uporablja elektromotorni pogon in nima svojega lastnega vira energije, ampak se napaja z električno energijo iz voznega omrežja s pomočjo svojih odjemnikov toka.

9.

Enosmerni sistem 3 kV je sistem električne vleke, pri katerem se elektrovlečna vozila napajajo z enosmerno napetostjo 3 kV.

10.

Izolirana tirnica je del tirnega traku, ki omogoča kontrolo zasedenosti tirov, kretnic in progovnih odsekov.

11.

Keravnična vrv je kovinska vrv, ki je nameščena na nosilne konstrukcije voznega omrežja in služi kot zaščita voznega omrežja pred atmosferskimi praznitvami.

12.

Kontaktni vodnik je vodnik voznega voda, izdelan v obliki profilirane bakrene žice, ki je postavljen v voznem vodu tako, da pride dvignjeni odjemnik toka elektrovlečnega vozila z njim v stik.

13.

Ločilec (odsekovni izolator) je električna meja med delom voznega voda, napajanega preko enega stikala, in delom voznega voda, napajanega preko drugega stikala. Služi za prehod elektrovlečnih vozil z enega dela voznega voda na drugi del voznega voda pod obremenitvijo, če sta oba dela voznega voda pod napetostjo.

14.

Ločišče je električna in mehanska meja med voznim vodom odseka odprte proge in odseka postaje.

15.

Napajalni vod voznega omrežja je dodatni vod na enotirni progi, ki povezuje elektronapajalne postaje z voznim omrežjem na postajah.

16.

Natezna razpetina je razpetina, ki je med nateznim in prvim vmesnim drogom voznega omrežja.

17.

Natezni drog je skupno ime za tiste točke obešanja enega voznega voda, na katerem poteka natezanje konca drugega voznega voda.

18.

Nekompenzirani vozni vod je vozni vod, pri katerem se tako nosilna vrv kot kontaktna vodnika (vodnik) zatezajo čvrsto.

19.

Nevtralni (mrtvi) vod je del voznega voda, omejen z dvema ločilcema, brez možnosti napajanja ali zmožnostjo napajanja preko stikala voznega omrežja. V rednem pogonskem stanju le-ta ni pod napetostjo in ni ozemljen. Elektrovlečno vozilo mora pod mrtvim vodom v rednem pogonskem stanju voziti z izklopljenim glavnim stikalom.

20.

Nosilna vrv je vodnik voznega voda iz elektrolitskega bakra, ki se v obešalnih točkah obeša na nosilne konstrukcije voznega omrežja in ki preko obešalk nosi enega ali dva kontaktna vodnika.

21.

Obhodni vod voznega omrežja je tak vod, ki omogoča električno povezovanje dveh odsekov voznih vodov mimo odseka voznega voda, ki se nahaja med njima.

22.

Odjemnik toka (OT) je naprava na strehi elektrovlečnega vozila, ki služi za odjemanje toka s kontaktnega vodnika.

23.

Os statičnega odjemnika toka je linija, ki jo opisuje srednja točka drsalke statičnega odjemnika, ko se le-ta giblje vzdolž proge.

24.

Ozemljitev je električna prevodna zveza prevodnih delov in konstrukcij z zemljo, vzpostavljena z ozemljilom. Pogojno se pod pojmom ozemljitve razume tudi električna prevodna zveza prevodnih delov naprav in konstrukcij s tirnico – povratnim vodom, čeprav se taka zveza tehnično opredeljuje kot zaščitna vez s povratnim vodom.

25.

Poligoniranje je fiksno vpenjanje voznega voda (kontaktnega vodnika in nosilne vrvi) preko ročic in poligonacijskih izolatorjev od osi tira (simetrala tira) v eno in drugo stran.

26.

Polkompenzirani vozni vod je vod pri katerem je nosilna vrv zatezana čvrsto, kontaktna vodnika (vodnik) pa sta zatezana avtomatsko.

27.

Polnokompenzirani vozni vod je vod, pri katerem so tako nosilna vrv kot kontaktna vodnika (vodnik) zatezani avtomatsko.

28.

Pooblaščeni upravljavec je pravna oseba, s katero upravljavec sklene v imenu in za račun države pogodbo o opravljanju gospodarske javne službe iz 11. člena zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 110/02).

29.

Povratni vod je neizolirana tirnica, ki služi kot povratni vodnik, na katerega se direktno ali posredno priključujejo prevodni deli naprav in konstrukcij, ki ne pripadajo obratovalnemu tokokrogu in ki lahko zaradi okvare pridejo pod napetost.

30.

Razpetina je razmak med dvema sosednjima točkama obešanja voznega voda.

31.

Revizija je periodični pregled elektroenergetskih postrojev in naprav, ki se opravlja zaradi ugotavljanja stanja in obratovalne sposobnosti postrojev in naprav.

32.

Sistemska višina voznega voda je razdalja med osjo nosilne vrvi in osjo kontaktnega vodnika na mestu vpetja le-tega.

33.

Stabilne naprave električne vleke (SNEV) predstavljajo sistem elektroenergetskih naprav in napeljav, potrebnih za obratovanje električne vleke.

34.

Statični odjemnik toka je namišljeni odjemnik toka elektrovlečnega vozila, katerega drsalka je vedno vzporedna z ravnino, ki se dotika zgornjih robov obeh tirnic, srednja točka njegove drsalke pa je vedno v vertikalni ravnini, ki je postavljena v os tira.

35.

Stikalo na voznem omrežju je skupni naziv za ločilnik in odklopni ločilnik, s katerima se zanesljivo doseže v izklopljenem položaju varnostna razdalja med polom pod napetostjo in polom brez napetosti.

36.

Stikalničar elektronapajalne postaje je delavec, ki neposredno vodi obratovanje znotraj elektronapajalne postaje, posredno pa tudi stikala na prometnih mestih.

37.

Tokovna vez je bakrena vrv, nameščena med kontaktni vodnik in nosilno vrv ter služi za prevajanje obremenilnega toka.

38.

Upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je oseba javnega prava, ki je odgovorna za pripravo, organizacijo in vodenje gradnje ter vzdrževanja javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo.

39.

Varnostna razdalja je najmanjša dopustna oddaljenost vodnika oziroma dela pod napetostjo od dela brez napetosti v katerikoli smeri pri temperaturi +40C in obtežitvi zaradi vetra od 0 do polne vrednosti.

40.

Vmesna razpetina je razpetina med dvema sosednjima vmesnima drogovoma, v kateri je lahko na določenem krajšem delu odjemnik toka v hkratnem dotiku s kontaknima vodnikoma obeh voznih vodov.

41.

Vmesni drog je skupno ime za tiste točke obešanja voznih vodov, kjer sta nameščeni po dve opremi za obešanje, od katerih nosi vsaka enega od dveh voznih vodov, ki se na takšnih mestih medsebojno prekrivata.

42.

Vmesno polje voznih vodov je del voznega omrežja, na katerem poteka vozni vod enega zateznega polja vzporedno z voznimi vodi sosednjega zateznega polja. V vmesnem polju sta vozna voda sosednjih zateznih polj mehansko ločena, omogočen pa je nemoten prehod odjemnika toka z enega na drugo polje.

43.

Vozni vod (VV) služi za napajanje elektrovlečnih vozil z električno energijo. Sestavljen je iz ene ali dveh nosilnih vrvi, enega ali dveh kontaktnih vodnikov, tokovnih vezi, obešalk in spojnega materiala.

44.

Vozno omrežje (VO) je del stabilnih naprav električne vleke, ki prenaša električno energijo iz elektronapajalnih postaj do elektrovlečnih vozil.

45.

Zaščitni vod je vod, ki je redno brez napetosti in je ozemljen. Elektrovlečno vozilo pa ga mora prepeljati s spuščenim odjemnikom toka.

46.

Zatezno polje voznega voda je del voznega voda, katerega konca sta vpeta na drog voznega omrežja togo ali preko škripčevja.

47.

Zbiralka je vodnik z majhno impedanco, na katerega je mogoče posamično priključiti več tokokrogov.

48.

Zunanja karakteristika elektronapajalne postaje predstavlja enosmerno napetost na enosmernih zbiralkah kot funkcijo bremenskega toka U(n) = f (I(n)).

49.

Zvezni vod je vod, ki po stikalu povezuje napajalni oziroma obhodni vod z voznim vodom postaje.

4. člen

(Upoštevanje določb drugih predpisov)

(1)

Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju SNEV se morajo poleg določil tega pravilnika upoštevati tudi določila drugih veljavnih predpisov s področja projektiranja in gradnje elektroenegetskih objektov, tako da se zagotovi varen in urejen železniški promet.

(2)

Pri projektiranju, gradnji, modernizaciji in vzdrževanju SNEV je treba poleg določil tega pravilnika upoštevati zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00), zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), priznana tehnična pravila stroke in pogoje, določene z zakoni in z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, katerih sopodpisnica je Republika Slovenija, obvezne objave UIC, slovenske nacionalne standarde in tehnične specifikacije ter druge tehnične predpise, ki se nanašajo na SNEV.

(3)

Minister pristojen za promet, v soglasju z ministrom pristojnim za trg, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije seznam slovenskih nacionalnih standardov in/ali tehničnih specifikacij, ki ustvarjajo domnevo o skladnosti sestavnih delov SNEV z zahtevami tega pravilnika.

(4)

Šteje se, da so posamezni deli ali naprave SNEV skladni z zahtevami tega pravilnika, če ustrezajo v pravilniku navedenim določilom, seznamu slovenskih nacionalnih standardov in/ali tehničnih specifikacij iz prejšnjega odstavka ter obveznim objavam UIC.

(5)

Za vsak del ali napravo, ki se vgradi v SNEV, mora dobavitelj ali proizvajalec predložiti izjavo o skladnosti, preskusno poročilo, certifikat ali drugo listino o skladnosti, s katerim na lastno odgovornost potrdi, da del ali naprava ustreza tehničnim in drugim zahtevam standarda in da je bila skladnost s tehničnimi zahtevami ugotovljena po predpisanih postopkih. Dobavitelj mora zagotoviti tudi označitev s predpisanimi znaki skladnosti.

(6)

Šteje se, da so SNEV urejene, kadar vsi elementi SNEV in SNEV kot celota ustrezajo določilom tega pravilnika.

(7)

Posamezni deli SNEV se smejo vgrajevati v proge in vključevati v železniški promet le, če izpolnjujejo določila tega pravilnika. V primeru, da so podani utemeljeni ekonomski in tehnični razlogi, lahko na predlog pooblaščenega upravljavca, upravljavec odobri vgraditev nestandardnih elementov ali naprav SNEV, če njihova uporaba ni predvidena že s samim pravilnikom.

II. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VOZNEGA OMREŽJA

VODNIKI

5. člen

(Temperaturni pogoji pri dimenzioniranju vodnikov voznega omrežja)

(1)

Vodniki voznega omrežja se dimenzionirajo za naslednje temperaturne pogoje:

-

najnižja temperatura zraka -20 °C,

-

najvišja temperatura zraka 40 °C,

-

temperatura zraka, pri kateri nastopi na vodih dodatna obtežba, je -5 °C.

6. člen

(Dodatna obtežba na vodnikih voznega omrežja)

(1)

Zaradi specifičnih razmer pri uporabi (tresenje in nihanje vodnikov, pritisk odjemnika toka pri prehodu elektrovlečnega vozila) se pri dimenzioniranju vodnikov voznega voda dodatna obtežba ne upošteva.

(2)

Pri dimenzioniranju drugih vodnikov je treba upoštevati dodatno obtežbo zaradi ivja, ledu ali mokrega snega. Upošteva se, da deluje teža bremena navpično navzdol in se torej prišteva k teži vodnikov.

(3)

Za normalno dodatno obtežbo "g" se vzame največja dodatna obtežba, ki se na obravnavani trasi pojavlja povprečno vsakih pet let, vendar ne manjša kot:

g = 1,8 (d)1/2 [N/m],

kjer je "d" premer vodnika v milimetrih.

(4)

Za presojo dodatne obtežbe, ki se upošteva pri izračunu vodnikov, se uporabljajo podatki, ki se dobijo od hidrometeorološke službe, ter izmerjene vrednosti na obstoječih nadzemnih vodih vzdolž projektirane trase.

7. člen

(Prerezi vodnikov)

(1)

Prerezi bakrenih vodnikov morajo biti tako veliki, da njihova skupna temperatura zaradi segrevanja s tokom ne preseže +80 °C, pri čemer se računa s temperaturo okolja +40 °C in hitrostjo gibanja zraka 0,6 m/s.

(2)

Vodniki iz zlitin bakra z drugimi kovinami (na primer s srebrom) lahko dosežejo višjo skupno temperaturo. Pri določevanju presekov teh vodnikov se za maksimalno dovoljeno skupno temperaturo vodnika upoštevajo vrednosti iz standarda, na podlagi katerega je konkretni vodnik izdelan.

8. člen

(Mehanska napetost)

(1)

Največja obratovalna mehanska napetost, to je napetost, večja od računskih vrednosti, ki jih vodoravna komponenta natezne napetosti v vodniku doseže pri temperaturi -5 °C z normalno dodatno obtežbo ali pri temperaturi -20 °C brez dodatne obtežbe, ne sme presegati vrednosti normalne dopustne napetosti.

(2)

Za normalno dopustno mehansko napetost se šteje 35% računske porušitvene napetosti za uporabljeni material. Ta vrednost ne sme biti prekoračena niti pri obrabljenem kontaktnem vodniku.

(3)

Pri izračunu mehanskih napetosti se za fizikalne lastnosti materiala, iz katerega so posamezni vodniki, uporabijo vrednosti iz standarda, na podlagi katerega je konkretni vodnik izdelan. V primeru, da za posamezne vodnike ni ustreznega standarda, se upoštevajo podatki, ki jih podaja proizvajalec konkretnega vodnika.

9. člen

(Kontaktni vodnik voznega voda)

(1)

Za izdelavo kontaktnega vodnika se uporabi profilirani trdovlečeni baker ali zlitina bakra s srebrom.

(2)

Standardna preseka kontaktnega vodnika sta 100 mm2 oziroma 150 mm2.

(3)

Kontaktni vodnik mora biti dobavljen v dolžinah, ki ustrezajo dolžini zateznih polj voznih vodov. Podaljševanje novega kontaktnega vodnika znotraj enega zateznega polja s sponkami ni dovoljeno.

10. člen

(Nosilna vrv voznega voda)

(1)

Za izdelavo nosilne vrvi se uporabi baker ali zlitine bakra.

(2)

Standardni preseki nosilne vrvi so naslednji:

-

70 mm2 (19 žic premera 2,10 mm),

-

120 mm2 (19 žic premera 2,80 mm),

-

150 mm2 (37 žic premera 2,35 mm).

(3)

Nosilna vrv mora biti dobavljena v dolžinah, ki ustrezajo dolžini zateznih polj voznih vodov. Podaljševanje nove nosilne vrvi s sponkami ni dovoljeno.

11. člen

(Drugi vodniki)

(1)

To so vodniki za izvedbo ozemljitev, vodniki za napajalne in obhodne vode, vodniki za povečanje preseka voznega voda in keravnična vrv. Ti vodniki so lahko izdelani kot bakrene vrvi, vrvi iz zlitin bakra, jeklene ali aluminijeve vrvi.

(2)

Standardni preseki naštetih vodnikov so naslednji:

-

35 mm2 (7 žic premera 2,50 mm),

-

50 mm2 (7 žic premera 3,00 mm),

-

70 mm2 (19 žic premera 2,10 mm),

-

95 mm2 (19 žic premera 2,50 mm),

-

120 mm2 (19 žic premera 2,80 mm),

-

150 mm2 (37 žic premera 2,25 mm),

-

185 mm2 (37 žic premera 2,50 mm),

-

240 mm2 (61 žic premera 2,25 mm).

(3)

Glede kakovosti in dimenzij morajo vodniki, obravnavani v predhodnih členih, ustrezati najmanj zahtevam ustreznega standarda navedenega v 199. členu tega pravilnika (standardi in tehnične specifikacije). Tudi minimalni pogoji za prevzem navedenih vodnikov so podani v ustreznih standardih navedenih v 199. členu tega pravilnika.

12. člen

(Vrv za tokovne vezi voznega voda)

(1)

Vrvi za tokovne vezi morajo biti finožične, izdelane iz bakra ali bakrene zlitine.

(2)

Za tokovne vezi se lahko uporablja tudi nestandardna bakrena vrv preseka 86,5 mm2

(37 žic s premerom 1,7 mm).

NOSILNE KONSTRUKCIJE VOZNEGA OMREŽJA

13. člen

(Vrste nosilnih konstrukcij voznega omrežja)

(1)

Za nosilne konstrukcije voznega omrežja se uporabljajo:

-

drogovi in portali, izdelani iz jeklenih profilov kot predalčne konstrukcije;

-

drogovi izdelani iz jeklenih brezšivnih cevi;

-

armiranobetonski drogovi.

(2)

Drogovi se delijo na:

-

nosilne, ki služijo le za nošenje vodnikov, in

-

zatezne, na katerih je izvedeno zatezanje enega ali več vodnikov. Ti drogovi se lahko mehansko razbremenjujejo s sidranjem.

(3)

Pri zamenjavah ali postavitvi dodatnih drogov na obstoječih elektrificiranih progah je treba vgrajevati drogove enakega tipa, kot so obstoječi. Če to ni mogoče, se lahko izjemoma uporabi tip drogov, ki se po videzu najmanj razlikujejo od obstoječih. Nov tip drogov se lahko uporabi le, če gre za zamenjavo vseh drogov na odseku proge v dolžini vsaj enega zateznega polja voznega voda, ali pri novogradnji na odseku proge, daljšem od 1000 m oziroma na celotnem območju prometnega mesta.

(4)

V predorih ali ko so nad progo zgrajeni različni objekti, je dovoljeno obešanje vodnikov VO na posebne konstrukcije, ki so sidrane v obok predora oziroma objekt.

14. člen

(Dimenzioniranje nosilnih konstrukcij voznega omrežja)

(1)

Nosilne konstrukcije morajo biti dimenzionirane tako, da obremenitev materiala pri kakršnikoli obtežbi ne preseže meje dopustne obremenitve. Deformacija droga po obremenitvi lahko znaša do 2,2% proste dolžine droga. Nosilne konstrukcije se dimenzionirajo na normalno obtežbo.

(2)

Pri dimenzioniranju nosilnih konstrukcij je potrebno upoštevati tudi 50% rezervo zaradi dodatnih obtežb, do katerih bo prišlo v prihodnosti zaradi sprememb v samem ustroju VO in zahtev po napenjanju dodatnih vodnikov po nosilnih konstrukcijah.

(3)

Izjemoma je dovoljeno drogove vozne mreže uporabiti tudi za nošenje srednjenapetostnih ali visokonapetostnih elektroenergetskih vodov za potrebe napajanja elektronapajalnih postaj vleke. Tako rešitev odobri na podlagi strokovne utemeljitve projektanta in na predlog pooblaščenega upravljavca, upravljavec. V tem primeru se predvidijo posebni, daljši drogovi vozne mreže, obremenitve drogov zaradi nošenja elektroenergetskih vodov pa se upoštevajo v normalnih obtežbah drogov.

(4)

Pri izračunu mehanskih napetosti se za fizikalne lastnosti materiala, iz katerega so nosilne konstrukcije, uporabijo vrednosti iz standarda za material, iz katerega je konkretna konstrukcija izdelana.

15. člen

(Dovoljena odstopanja v izmerah drogov voznega omrežja)

(1)

Odstopanja pri dolžini:

-

drogov daljših od 10 m: ±15 mm;

-

drogov krajših od 10 m: ±10 mm;

-

odstopanja prečnih dimenzij: ±2,5 mm;

-

dovoljena ukrivljenost droga je največ 0,1% dolžine droga.

16. člen

(Obtežbe)

(1)

Normalne obtežbe nosilnih konstrukcij VO so:

-

lastna teža nosilne konstrukcije, nosilne in pritrdilne opreme, izolatorjev, vodnikov itd.;

-

sila, ki jo povzroča tlak vetra na nosilno konstrukcijo in na vse vodnike;

-

prečne komponente (glede na os proge) vlečnih sil v vseh vodnikih;

-

teža dodatne obtežbe na vseh vodnikih, razen na vodnikih voznega voda.

17. člen

(Obremenitev konstrukcij zaradi vetra)

(1)

Obremenitev zaradi vetra je zmnožek dejanske površine objekta, na katero ta deluje, tlaka vetra in koeficienta delovanja vetra. Pri tem se vzame, da je smer vetra vodoravna, obremenitev zaradi vetra pa pravokotna na prizadeto površino.

(2)

Koeficienti delovanja vetra na posamezne dele VO so:

– za drogove s štirikotnim prerezom                             1,4
– za drogove z šesterokotnim ali osmerokotnim
prerezom                                                      1,0
– za drogove okroglega prereza                                  0,7
– za predalčne drogove iz profiliranega jekla
v ravnini                                                     1,4
– za predalčne drogove iz cevi v ravnini                        1,1
– za štirikotne predalčne drogove iz profiliranega
jekla                                                         2,6
– za štirikotne predalčne stebre iz cevi                        2,0
– za trikotne predalčne drogove iz profiliranega
jekla                                                         2,8
– za vodnike in zaščitne vrvi                                   1,0

18. člen

(Tlak vetra)

(1)

Pri izračunu obremenitve zaradi vetra se normalno vzame tlak vetra 500 Pa, kar ustreza hitrosti vetra približno 100 km/h.

(2)

Na delu Notranjske, delu Goriške in v Obalno-kraški pokrajini se pri izračunu obremenitev zaradi vetra vzame tlak vetra 900 Pa, kar ustreza hitrosti vetra približno 137 km/h. Točno mejo tega področja dobimo, če na zemljevidu povežemo s premicami naslednje geografske točke: vrh Snežnika, Postojno, vrh Nanosa (Pleša), Col, Predmejo, Anhovo in Čedad v Italiji. Južno in zahodno od te meje je področje z večjo obremenitvijo zaradi vetra (900 Pa).

19. člen

(Postavitev drogov voznega omrežja)

(1)

Drogovi se postavljajo:

-

na odprti enotirni progi na strani tira, na kateri je manj ovir in kjer ni pričakovati gradnje drugega tira;

-

na odprti dvotirni progi na zunanji strani obeh tirov;

-

na prometnih mestih na enotirni progi ob glavnem prevoznem tiru;

-

na prometnih mestih na dvotirni progi na zunanji strani obeh glavnih prevoznih tirov;

-

na slepih tirih najmanj 30 m od tirnega zaključka.

(2)

Postavitev drogov mora zagotoviti mehansko ločitev voznih vodov obeh tirov dvotirne proge oziroma obeh glavnih prevoznih tirov prometnega mesta.

(3)

Izjemoma lahko zaradi pomanjkanja prostora en drog nosi vozne vode obeh tirov dvotirne proge oziroma vozne vode obeh glavnih prevoznih tirov na prometnem mestu. Tako rešitev odobri na podlagi strokovne utemeljitve projektanta pristojna strokovna služba pooblaščenega upravljavca.

20. člen

(Razdalja drogov voznega omrežja od osi tira)

(1)

Normalna razdalja drogov voznega omrežja od osi tira je na odprti progi in na prometnih mestih najmanj:

-

2,50 m za tir v premi in drogove, postavljene na zunanji strani loka;

-

2,60 m za drogove, postavljene na notranji strani loka z nadvišanjem tirnic do 50 mm;

-

2,70 m za drogove, postavljene na notranji strani loka z nadvišanjem tirnic od 51 do 100 mm;

-

2,80 m za drogove, postavljene na notranji strani loka z nadvišanjem tirnic od 101 do 150 mm.

Pri določitvi razdalje drogov od osi tira je treba upoštevati tudi določila pravilnika o pogojih za projektiranje gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog in pravilnika o pogojih za projektiranje gradnjo in vzdrževanje spodnjega ustroja železniških prog.

(2)

Minimalna razdalja drogov voznega omrežja od osi tira mora biti 2,20 m, razen na potniških peronih, kjer mora biti minimalna razdalja 3,00 m.

(3)

Podane vrednosti veljajo za razdaljo med notranjim robom droga in osjo tira, merjeno na višini gornjega roba tirnice (GRT). Za drogove, ki so nameščeni na notranji strani tirne krivine, je potrebno zagotoviti minimalno razdaljo od osi tira na višini 3,05 m nad GRT, upoštevaje nagib železniškega vozila zaradi nadvišanja zunanje tirnice in upoštevaje tangento, ki jo tvorijo železniška vozila na dani tirni krivini.

(4)

Pri projektiranju voznega omrežja, ki zajema tudi postavitev novih drogov vozne mreže, je potrebno upoštevati normalne razdalje drogov od osi tirov. Vsako odstopanje od teh razdalj mora biti v projektu posebej utemeljeno in se potrdi v procesu revizije projekta.

Da bi se zagotovila minimalna razdalja droga od osi tira 2,20 m tudi po večletnem vzdrževanju gornjega ustroja proge, se je potrebno izogibati postavljanju novih drogov vozne mreže na minimalno razdaljo od tira.

(5)

Odstavki 1 do 4 tega člena veljajo tudi za nosilne stebre portalov.

21. člen

(Prednagib drogov voznega omrežja)

Pri postavljanju se morajo drogovi postaviti s tolikšnim prednagibom pravokotno na tir, da se ti po obremenitvi z normalno stalno obremenitvijo izravnajo v vertikalni položaj.

22. člen

(Napisi na nosilnih konstrukcijah voznega omrežja)

Vse nosilne konstrukcije morajo biti opremljene z atmosfersko obstojnimi podatki o tipu nosilne konstrukcije in proizvajalcu. Poleg tega morajo biti nosilne konstrukcije opremljene najmanj še z naslednjimi podatki:

-

opozorilnim znakom za nevarnost pred električno napetostjo (elektrotehnična puščica);

-

zaporedno številko droga.

TEMELJI

23. člen

(Oblika, materiali in načini temeljenja)

(1)

Temelji nosilnih konstrukcij in sider so blokovni in enakega prečnega prereza po celi višini. Tlorisni prerez je lahko kvadratne ali pravokotne oblike. V slabo nosilnih tleh se izjemoma lahko izvedejo tudi stopničasti temelji.

(2)

Material za temelje je praviloma armirani beton. Marka betona naj ne bo nižja od MB 30, pri čemer mora biti beton vročinsko odporen (OMO-50 ali OMO-100, glede na geografsko področje).

(3)

Temelji so plitvo temeljeni, pri čemer mora dno temelja segati pod mejo zmrzovanja. Pri izrazito slabih temeljnih tleh je dovoljeno globoko temeljenje (jet-grounting, mikropiloti ipd.).

24. člen

(Gabariti)

(1)

Zgornji rob temelja nosilnih konstrukcij, oddaljenih od osi tira do vključno 3,00 m, mora biti na koti gornjega roba praga (GRP). Pri tirih v loku se ta kota nanaša na višino praga v osi tira. Pri nosilnih konstrukcijah, ki so od osi bližnjega tira oddaljene več kot 3,00 m je lahko zgornji rob temelja nižje, vendar tako visoko, da gleda temelj vsaj 0,20 m iz terena oziroma gramozne grede.

(2)

Oddaljenost vertikalne stranice temelja na strani proti tiru ne sme biti manjša kot 2,0 m od osi tira. Pri stopničastih temeljih, katerih vertikalni rob je bližje osi tira kot 2,0 m, mora biti globina temelja najmanj 0,75 m pod GRT, z dodatkom nagiba planuma 5%.

25. člen

(Račun stabilnosti)

(1)

Temelji morajo biti dimenzionirani tako, da z zadostno varnostjo prenesejo vse obtežbe drogov v vzdolžni in prečni smeri v temeljna tla, pri čemer morajo biti deformacije (posedki in zasuki) v mejah toleranc za drogove VO.

(2)

Pri dokazovanju zunanje stabilnosti se upošteva, da so temelji vpeti v temeljna tla tako, da se prenos zunanjih obtežb realizira z odporom zemljine in trenjem na bokih temelja in vertikalnimi pritiski v dnu temelja. Račun je treba izvesti po eni izmed uveljavljenih in splošno priznanih metod za tovrstne konstrukcije. Pri temeljih, kjer je proga na nasipu, je treba upoštevati faktor pobočja.

(3)

Pri računu za dokazovanje zunanje stabilnosti (zlasti pri določanju karakteristik temeljnih tal in dopustnih obremenitev) in pri računu notranje stabilnosti se uporabijo ustrezni predpisi s področja gradbene stroke.

NOSILCI VOZNEGA VODA

26. člen

(Vrste nosilcev voznega voda)

(1)

Nosilci voznega voda so lahko vodoravni ali poševni.

(2)

V primeru pomanjkanja prostora za obešanje voznega voda v predorih in pri križanju proge z nadvozi se lahko uporabljajo še specialni nosilci.

27. člen

(Vodoravni nosilec voznega voda)

(1)

Vodoravni nosilec je sestavljen iz:

-

vodoravno nameščene konzole,

-

zatezačev,

-

nosilnih izolatorjev z ustreznimi oporami za pritrditev na konzolo,

-

poligonacijskih laktov s poligonacijskimi izolatorji in ustreznimi oporami za pritrditev le-teh na lakte,

-

poligonacijskih ročic,

-

elementov za medsebojno povezavo naštetih delov.

(2)

Izjemoma se lahko za nošenje konzole namesto zatezačev (zatezača) uporabi podpora (podpore).

(3)

Število posameznih elementov, nameščenih na konzoli, je odvisno od števila voznih vodov, ki jih konzola nosi oziroma od njene dolžine.

(4)

Pritrditev konzole vodoravnega nosilca na nosilno konstrukcijo mora biti členkasta, tako da omogoča gibanje konzole za 180 v vseh smereh.

(5)

V primeru uporabe zelo dolgih nosilcev se konzole lahko izdelajo iz dveh delov. V tem primeru mora biti nameščen pritrdilec zatezača v neposredni bližini spoja obeh delov konzol. Normalna dolžina vodoravnega nosilca voznega voda je do 13 m.

(6)

Če ista nosilna konstrukcija nosi na eni strani več voznih vodov, se lahko uporabi rešitev z namestitvijo dveh konzol vzporedno ali rešitev z namestitvijo dveh konzol ene nad drugo.

28. člen

(Poševni nosilec voznega voda)

(1)

Poševni nosilec je sestavljen iz:

-

poševnika,

-

zatezača,

-

nosilca poligonacijskih ročic,

-

"V" obešalke,

-

poligonacijskih ročic,

-

izolatorja poševnika,

-

izolatorja zatezača,

-

elementov za medsebojno povezavo naštetih delov.

(2)

En poševni nosilec lahko nosi le en vozni vod. Če ista nosilna konstrukcija nosi na eni strani več voznih vodov, se lahko uporabi rešitev z namestitvijo dveh poševnih nosilcev, ki se na isti nosilni konstrukciji namestita vzporedno.

29. člen

(Pritrditev nosilcev voznega voda na nosilne konstrukcije)

Pritrditev vodoravnih in poševnih nosilcev na nosilne konstrukcije mora biti vedno členkasta, tako da omogoča gibanje nosilca za 180 v vodoravni smeri.

30. člen

(Izdelava nosilcev voznega voda)

(1)

Vsi elementi nosilcev so tipizirani, izdelani iz tipskih standardnih jeklenih cevi in profilov. Konzole in poševniki morajo biti izdelani iz jeklenih cevi, zatezači pa iz okroglega jekla.

(2)

Za izdelavo nosilcev je dovoljena tudi uporaba ustreznih aluminijevih zlitin.

(3)

Izjemoma so lahko konzole za specialne nosilce izdelane tudi iz izolacijskih materialov (steklena vlakna ipd.). Iz izolacijskih materialov so lahko izdelane tudi poligonacijske ročice. Pri izdelavi posameznih delov le-teh pa se lahko uporabljajo tudi bakrove ali aluminijeve zlitine.

(4)

Elementi nosilcev iz aluminijevih zlitin in kompozitnih materialov morajo glede mehanskih obremenitev izpolnjevati najmanj enake zahteve kot elementi, izdelani iz tipskih standardnih jeklenih cevi in profilov.

31. člen

(Obtežbe)

Normalne obtežbe nosilca voznega voda so:

-

lastna teža nosilca,

-

teža voznih vodov,

-

sila, ki jo povzroča tlak vetra na vozne vode,

-

prečne komponente (glede na os proge) vlečnih sil v vseh vodnikih voznega voda,

-

dodatne obtežbe pri montaži.

32. člen

(Dimenzioniranje nosilcev voznega voda)

(1)

Posamezni deli nosilcev morajo biti dimenzionirani tako, da obremenitev materiala v nobenem primeru obtežbe ne preseže meje dopustne obremenitve. Nosilci se dimenzionirajo na normalno obtežbo.

(2)

Pri izračunu mehanskih napetosti se za fizikalne lastnosti materiala, iz katerega so nosilci voznega voda, uporabijo vrednosti iz standarda za material, iz katerega je konkretni nosilec izdelan.

NOSILCI OBHODNIH, NAPAJALNIH IN OJAČITVENIH VODOV TER NOSILCI KERAVNIČNE VRVI

33. člen

(Izdelava nosilcev)

Vsi elementi nosilcev obhodnih, napajalnih in ojačitvenih vodov ter nosilcev keravnične vrvi so tipizirani in so izdelani iz tipskih standardnih jeklenih cevi in profilov. Za izdelavo naštetih nosilcev je dovoljena tudi uporaba aluminijevih zlitin.

34. člen

(Dimenzioniranje nosilcev)

Nosilci obhodnih, napajalnih in ojačitvenih vodov ter nosilci keravnične vrvi morajo biti dimenzionirani tako, da obremenitev materiala v nobenem primeru obtežbe ne preseže meje dopustne obremenitve. Naštete nosilce je potrebno mehansko preveriti tudi glede na dodatno obtežbo na vseh vodnikih vodov, ki jih nosi posamezen nosilec.

NAPRAVE ZA AVTOMATSKO ZATEZANJE VOZNEGA VODA

35. člen

(Namen naprav za avtomatsko zatezanje voznega voda)

Naprave za avtomatsko zatezanje vodnikov voznega voda morajo zagotoviti v zatezanem vodniku predpisano zatezno napetost, neodvisno od spreminjanja temperature okolja v temperaturnem razponu od -20 °C do +40 °C in dodatne nadtemperature zaradi segrevanja vodnikov s tokom električne vleke.

36. člen

(Namestitev naprav za avtomatsko zatezanje voznega voda)

Naprave za avtomatsko zatezanje vodnikov voznega voda se nameščajo na nosilne konstrukcije VO, izjemoma pa se lahko namestijo tudi na objektih ob njo ali nad progo. Konstruirane morajo biti tako, da ne segajo v prosti profil proge.

37. člen

(Dimenzioniranje naprav za avtomatsko zatezanje voznega voda)

Elementi naprav za avtomatsko zatezanje vodnikov voznega voda se dimenzionirajo glede na natezne napetosti v zategovanih vodnikih.

SIDRNA OPREMA

38. člen

(Uporaba sider)

Sidra služijo za razbremenjevanje drogov VO, na katerih se zatezajo posamezni vodi VO. V ta namen se uporabljajo enojna ali dvojna sidra. Izbira načina sidranja je odvisna od zateznih obremenitev in od uporabljenega tipa drogov VO.

39. člen

(Izdelava sider)

(1)

Sidra se izdelajo iz okroglega jeklenega profila premera najmanj 20 mm.

(2)

Za začasno sidranje drogov VO se sidra izjemoma lahko izdelajo iz jeklenih vrvi.

40. člen

(Dimenzioniranje sidrne opreme)

Sidrna oprema mora biti dimenzionirana za stalno vzdolžno obremenitev najmanj 30000 N po sidru.

OBJEMKE IN PRITRDILNI ELEMENTI

41. člen

(Uporaba)

Objemke in pritrdilni elementi se uporabljajo za medsebojno povezavo posameznih elementov voznega VO in za njihovo pritrditev na nosilne konstrukcije.

42. člen

(Izdelava)

(1)

Objemke in pritrdilni elementi so izdelani iz tipskih standardnih jeklenih cevi in profilov.

(2)

Za izdelavo objemk in pritrdilnih elementov je dovoljena tudi uporaba aluminijevih zlitin.

(3)

Objemke in pritrdilni elementi morajo biti dimenzionirani tako, da ustrezajo obremenitvam elementov, ki jih nosijo oziroma povezujejo.

(4)

Jekleni polizdelki, ki se uporabljajo za izdelavo elementov voznega omrežja (tudi členi št. 30, 33 in 39 tega pravilnika) morajo ustrezati najmanj zahtevam ustreznih standardov navedenih v 199. členu tega pravilnika (standardi in tehnične specifikacije).

SPONKE ZA PRITRDITEV IN SPAJANJE VODNIKOV

43. člen

(Vrste in uporaba)

Za pritrditev in spajanje vodnikov se uporabljajo vijačne in kompresijske sponke. Uporabljene sponke morajo ustrezati tipu in preseku vodnika, ki se spaja.

44. člen

(Izdelava)

(1)

Kompresijske sponke morajo biti izdelane iz elektrolitskega bakra.

(2)

Vijačne sponke so lahko izdelane iz bakra ali njegovih zlitin, jekla ali temper liva. Vijaki so lahko narejeni iz zlitine bakra s cinkom (tombak) ali iz nerjavečega jekla.

ZAŠČITA PRED KOROZIJO

45. člen

(Zaščita pred korozijo)

(1)

Zaščita nosilnih konstrukcij in drugih jeklenih delov in sklopov VO proti koroziji mora biti izvedena tako, da se zagotovi obstojnost površine teh v danem okolju za najmanj 10 let. Nove nosilne konstrukcije in drugi jekleni deli in sklopi VO morajo biti vroče pocinkani, če oblika jeklenih delov tega ne dopušča, pa morajo biti metalizirani. Postopek vročega cinkanja mora ustrezati najmanj zahtevam ustreznih standardov navedenih v 199. členu tega pravilnika (standardi in tehnične specifikacije).

(2)

Na nosilnih konstrukcijah iz jeklenih cevi morajo biti vsi zvari neprepustni tako, da vlaga ne more prodreti v cevi. V nasprotnem primeru je treba tudi notranje stene cevi ustrezno zaščiti pred korozijo.

(3)

Površina betonskih drogov mora biti brez razpok. Armatura mora biti zaščitena proti koroziji z dovolj debelo zaščitno plastjo ustreznega betona. Glede na presek in galvansko neprekinjenost mora biti armatura izdelana tako, da po teh lastnostih ustreza najmanj jekleni vrvi preseka 70 mm2.

(4)

Vijačni material in stremena so lahko izdelani iz nerjavečega jekla, katerega kvaliteta mora zagotavljati trajno odpornost teh elementov proti koroziji.

IZOLATORJI

46. člen

(Vrste izolatorjev)

(1)

Na vodih voznega omrežja se uporabljajo naslednji izolatorji:

-

nosilni izolatorji za nošenje različnih vodov in poligonacijo kontaktnega vodnika pri horizontalnem nosilcu voznega voda;

-

zatezni izolatorji za zatezanje različnih vodov, električno ločevanje le-teh in za izolacijo zatezača pri poševnem nosilcu voznega voda;

-

izolator za poševnik pri poševnem nosilcu voznega voda;

-

posebni izolatorji za izolacijo voznih vodov v predorih.

(2)

Izolatorji so izdelani iz porcelana, stekla ali kompozitnih materialov. Izolatorji iz kompozitnih materialov so sestavljeni iz jedra, ki nosi mehanske obremenitve, in zaščitnega plašča.

(3)

Izolatorji morajo ustrezati najmanj zahtevam ustreznih standardov navedenih v 199. členu tega pravilnika (standardi in tehnične specifikacije).

(4)

Dovoljena je tudi uporaba izolatorjev, ki po internih tehničnih normah posameznih upravljavcev javne železniške infrastrukture držav Evropske unije ustrezajo za uporabo na VO enosmernega sistema 3 kV.

47. člen

(Dimenzioniranje izolatorjev)

Izolatorji za izolacijo posameznega voda se morajo izbrati glede na njegove mehanske in električne obremenitve.

STIKALA IN POGONI STIKAL

48. člen

(Vrste stikal)

(1)

Stikala na VO so namenjena za medsebojno električno spajanje, ločevanje in ozemljevanje posameznih vodov VO. Na VO se uporabljajo naslednje vrste enopolnih stikal:

-

odklopni ločilniki,

-

ločilniki,

-

ločilniki z ozemljitvenim kontaktom.

(2)

Stikala morajo ustrezati najmanj zahtevam ustreznih standardov navedenih v 199. členu tega pravilnika (standardi in tehnične specifikacije).

49. člen

(Pogoni stikal)

(1)

Za posluževanje stikal se uporabljajo elektromotorni ali ročni pogoni.

(2)

Dovoljena je uporaba pogonov stikal, ki po internih tehničnih normah posameznih upravljavcev javne železniške infrastrukture držav Evropske unije ustrezajo za uporabo na VO enosmernega sistema 3 kV (npr. francoske tehnične norme NF F 42 – 041).

(3)

Pogoni stikal morajo biti izdelani tako, da se onemogoči manipulacija s stikali nepooblaščenim osebam.

(4)

Elektromotorni pogoni morajo biti izdelani tako, da omogočajo zasilno ročno posluževanje stikala na samem pogonu.

50. člen

(Krmiljenje stikal)

Stikala se lahko krmilijo ročno na samem pogonu (elektromotorni ali ročni pogon) ali pa daljinsko (stikala, opremljena z elektromotornimi pogoni). V obeh primerih mora biti položaj stikala zanesljivo prikazan in viden neposredno na kraju namestitve, pri daljinskem krmiljenju pa tudi na mestu, s katerega se stikalo krmili.

51. člen

(Namestitev stikal in pogonov)

Stikala in pogoni se namestijo na drogovih, ki nosijo vozne vode, ali na posebnih drogovih ali portalih, ki so namenjeni le nošenju stikal in pogonov.

LOČILCI

52. člen

(Uporaba ločilcev – odsekovnih izolatorjev)

(1)

Ločilci – odsekovni izolatorji – se uporabljajo za električno ločitev posameznih voznih vodov oziroma skupin voznih vodov, pri čemer omogočajo nemoten prehod odjemnika toka. V ta namen se uporabljajo ločilci:

-

ki omogočajo prehod drsalke odjemnika toka v mehanskem smislu in kontinuiran prehod toka na drsalko v električnem smislu;

-

ki omogočajo prehod drsalke odjemnika toka v mehanskem smislu, ne omogočajo pa kontinuiranega prehoda toka na drsalko v električnem smislu.

(2)

Dovoljena je uporaba ločilcev, ki po internih tehničnih normah posameznih upravljavcev javne železniške infrastrukture držav Evropske unije ustrezajo za uporabo na VO enosmernega sistema 3 kV.

53. člen

(Izbira ločilcev)

Pri izbiri ločilca je treba upoštevati naslednje kriterije:

-

sestavo voznega voda,

-

električne in mehanske obremenitve voznega voda,

-

predvideno hitrost vožnje elektrovlečnega vozila.

OSNOVNE ZNAČILNOSTI VOZNEGA OMREŽJA

54. člen

(Prosti profil za električno vleko)

Svetli profil za elektrificirano progo je definiran v pravilniku o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja.

55. člen

(Varnostne razdalje)

(1)

Normalna varnostna razdalja med najnižjo točko kontaktnega vodnika in zgornjo mejo nakladalnega profila je 300 mm.

(2)

Minimalna varnostna razdalja med najnižjo točko kontaktnega vodnika in zgornjo mejo nakladalnega profila je 200 mm.

(3)

Varnostna razdalja med deli pod napetostjo (vodniki, ročice, odjemnik toka) in deli, ki normalno niso pod napetostjo (nosilne konstrukcije VO, oboki tunelov, deli zgradb ipd.) znaša:

-

za kratkotrajno medsebojno približevanje delov, ki so pod napetostjo, delom, ki normalno niso pod napetostjo (na primer prehod odjemnika toka), normalno 100 mm, minimalno 50 mm;

-

za medsebojno približevanje delov, ki so pod napetostjo, delom, ki normalno niso pod napetostjo, ki traja daljši čas, normalno 150 mm, minimalno 90 mm.

(4)

V zelo težkih pogojih (bližina morja, zelo velika onesnaženost zraka) se morajo minimalne vrednosti za varnostne razdalje po tem členu povečati za 30 mm.

56. člen

(Višina kontaktnega vodnika)

(1)

Višine kontaktnega vodnika, merjene od GRT, v točki obešanja tega so:

-

normalna 5350 mm,

-

minimalna 4950 mm,

-

maksimalna 6200 mm.

(2)

Višina kontaktnega vodnika nad cestnim prehodom mora biti minimalno 5350 mm, merjeno od GRT.

57. člen

(Nagib kontaktnega vodnika)

Dovoljeni nagib kontaktneg a vodnika glede na tir med dvema točkama obešanja je:

-

za hitrost vožnje do 60 km/h do 5‰,

-

za hitrost vožnje nad 60 km/h do 2‰.

58. člen

(Kot loma in kot odklona voznega voda)

(1)

Največji dovoljeni kot loma voznega voda v območju uporabe (odjema toka preko odjemnika toka) znaša 7°.

(2)

Največji dovoljeni kot odklona voznega voda glede na vzdolžno os tira znaša 15°. Ta kot se nanaša na odklon voznega voda izven območja uporabe.

59. člen

(Največji dovoljeni odmik kontaktnega vodnika)

Največji dovoljeni odmik kontaktnega vodnika od osi statičnega odjemnika toka je lahko največ 350 mm pri najneugodnejših vremenskih razmerah.

60. člen

(Sestava voznega voda)

(1)

Vozni vod je sestavljen iz ene ali dveh nosilnih vrvi in enega ali dveh kontaktnih vodnikov. Kontaktni vodnik (vodnika) je (sta) obešen (obešena) na nosilno vrv z obešalkami. Povezava med nosilno vrvjo in kontaktnim vodnikom (vodnikoma) in obešanje oziroma poligonacija voznega voda morata biti izvedena tako, da je zagotovljena zadostna elastičnost in enakomernost elastičnosti voznih vodov za predvideno hitrost elektrovlečnega vozila.

(2)

Za medsebojno električno povezavo nosilnih (nosilne) vrvi in kontaktnih (kontaktnega) vodnikov (vodnika) se v vozne vode namestijo tokovne vezi. Njihov razpored in presek oziroma oblika se določijo glede na izbrani presek voznega voda in glede na njegovo tokovno obremenitev. Izvedene morajo biti tako, da ne poslabšajo elastičnosti voznih vodov.

61. člen

(Poligonacija voznega voda)

(1)

Da se zagotovi enakomerna obraba drsalke odjemnika toka, mora biti vozni vod v vpetiščih poligoniran (odmaknjen iz osi tira). Poligonira se lahko samo kontaktni vodnik, (vodnika) ali pa kontaktni vodnik (vodnika) in nosilna vrv (nosilne vrvi). Poligonacija mora biti izvedena tako, da vozni vod tudi v najneugodnejših pogojih (nihanje voznega voda, nihanje odjemnika toka, delovanje sile vetra) v nobeni točki ne izpade iz delovnega območja drsalke na odjemniku toka.

(2)

Normalne vrednosti poligonacije pri rekonstrukcijah obstoječega VO so:

-

v premi in lokih z radijem, večjim od 5000 m, ±200 mm;

-

v lokih z radijem, manjšim od 5000 m, se vozni vod na vpetiščih, v odvisnosti od radija, izvleče do maksimalno 300 mm proti zunanji strani loka.

(3)

Normalne vrednosti poligonacije pri novogradnjah VO so:

-

v premi in lokih z radijem, večjim od 5000 m, ±200 mm;

-

v lokih, z radijem, manjšim od 5000 m, se vozni vod na vpetiščih, v odvisnosti od radija, izvleče do maksimalno 200 mm proti zunanji strani loka.

62. člen

(Sistemska višina voznega voda)

Sistemska višina konkretnega voznega voda je odvisna od izvedbe njegovega vpenjanja na opornih točkah. Normalna sistemska višina konkretnega voznega voda se lahko zmanjša glede na prostor, ki je na razpolago za prehod voznega voda pod objekti oziroma skozi predore.

63. člen

(Razpetine)

(1)

Razpetine med dvema opornima točkama voznega voda se določijo glede na:

-

sistemsko višino voznega voda,

-

poligonacijo,

-

obliko tira (tirov),

-

največji kot loma voznega voda,

-

vpliv vetra,

-

natezne napetosti v vodnikih voznega voda,

-

na območju prometnih mest je za določitev razpetin odločilna lokacija kretnic.

(2)

Razlika v dolžini dveh sosednjih razpetin normalno ne sme biti večja kot 10 m.

(3)

Pri novogradnji VO za hitrosti vožnje vlakov nad 120 km/h se morajo zaradi zmanjšanja oscilacij v voznih vodih razpetine projektirati tako, da so največ štiri zaporedne razpetine iste dolžine. Razpetina, ki sledi, se mora od predhodnih razlikovati najmanj za 3 m.

64. člen

(Zatezanje vodnikov voznega voda)

(1)

Vodniki voznega voda se lahko zatezajo čvrsto ali avtomatsko.

(2)

Način zatezanja vodnikov in natezne napetosti se izberejo glede na predvideno hitrost elektrovlečnih vozil.

(3)

Glede na način zatezanja vodnikov voznega voda, se vozni vodi delijo na:

-

nekompenzirane, pri katerih so vsi vodniki fiksno vpeti;

-

polkompenzirane, pri katerih se avtomatsko zateza le kontaktni vodnik (vodnika), nosilna vrv pa je fiksno vpeta;

-

polnokompenzirane, pri katerih se avtomatsko zateza kontaktni vodnik (vodnika) in nosilna vrv (vrvi).

65. člen

(Zatezna polja voznih vodov)

(1)

Zaradi spreminjanja temperature okolice in segrevanja z vlečnim tokom se spreminja dolžina vodnikov voznega voda. Zaradi tega se morajo vozni vodi razdeliti na posamezna zatezna polja. Dolžina zateznega polja se določi glede na spremembe natezne sile vzdolž voznega voda, ki se pojavljajo kot posledica trenja v pritrdilnih členih nosilcev voznih vodov, pri polkompenziranem pa tudi kot posledica trenja pri premiku obešalk ter glede na obliko tira. Dolžina zateznega polja pa je odvisna tudi od uporabljene opreme za avtomatsko zatezanje voznih vodov.

(2)

V sredini kompletnega zateznega polja se mora izdelati čvrsta točka. Izvedba čvrste točke je odvisna od načina zatezanja voznega voda. Dovoljena je izvedba polovičnih zateznih polj voznega voda, pri katerih se čvrsta točka nadomesti s fiksnim vpetjem voznega voda na eni strani polovičnega polja.

66. člen

(Vmesno polje voznega voda)

(1)

Vmesno polje mora biti izvedeno tako, da drsalka odjemnika toka brez mehanskih udarcev in prekinitev odjema toka preide z voznega voda enega zateznega polja na vozni vod drugega zateznega polja.

(2)

Pri novogradnji in prenovi obstoječega VO je obvezna izvedba vmesnega polja najmanj po štirih nosilnih konstrukcijah VO oziroma v najmanj treh razpetinah.

(3)

Medsebojna razdalja obeh voznih vodov v vmesnem polju mora biti 200 mm.

(4)

Poligonacija voznega voda, ki se iz vmesnega polja odklanja v zatezanje, lahko odstopa od vrednosti, ki so navedene v 61. členu tega pravilnika.

(5)

Vozna voda sosednjih zateznih polj se v vmesnem polju povežeta s tokovnima vezema, ki se namestita na obeh straneh vmesne razpetine. Izvedba le-teh je odvisna od načina zatezanja voznih vodov in tokovnih obremenitev.

67. člen

(Ločišče)

(1)

Ločišče opravlja enako funkcijo kot vmesno polje voznega voda, poleg tega pa z zračnim razmakom električno loči vozni vod odprte proge od voznega voda postaje.

(2)

Ločišče mora ustrezati vsem pogojem, navedenim v prejšnjem členu, razen pogoja o medsebojni razdalji obeh voznih vodov.

(3)

Medsebojna razdalja obeh voznih vodov v ločišču mora biti 400 mm.

(4)

Ločišče se locira tako, da je prva nosilna konstrukcija VO s strani postaje, ki že nosi vozna voda odprte proge in postaje, oddaljena od signala premikalni mejnik najmanj 10 m. Prva nosilna konstrukcija VO s strani odprte proge, ki že nosi vozna voda odprte proge in postaje, pa mora biti oddaljena od uvoznega signala najmanj 50 m. Pri tem mora biti minimalna razdalja med signalom premikalni mejnik in uvoznim signalom 120 m. Lokacijo ločišča je treba vedno uskladiti s pristojnimi strokovnimi službami pooblaščenega upravljavca s področja prometa in signalnovarnostnih naprav.

(5)

Mesta, kjer se začne in kjer se konča ločišče, morajo biti označena s signalno oznako meja ločišča.

68. člen

(Standardni tipi voznega voda)

(1)

Polkompenzirani, preseka 170 mm2:

-

Sestava: nosilna vrv preseka 70 mm2, en kontaktni vodnik preseka 100 mm2.

-

Način zatezanja: nosilna vrv čvrsto, kontaktni vodnik avtomatsko.

-

Natezne napetosti: nosilna vrv 5800 N pri 15 °C, kontaktni vodnik 7500 N.

-

Dovoljena hitrost vožnje: do 100 km/h, izjemoma do 120 km/h.

-

Uporaba: na odprti progi in glavnih prevoznih tirih prometnih mest na ravninskih in manj prometnih progah in na stranskih tirih prometnih mest.

(2)

Polkompenzirani, preseka 320 mm2:

-

Sestava: nosilna vrv preseka 120 mm2, dva kontaktna vodnika preseka po 100 mm2.

-

Način zatezanja: nosilna vrv čvrsto, kontaktna vodnika avtomatsko.

-

Natezne napetosti: nosilna vrv 10000 N pri 15 °C, kontaktna vodnika po 7500 N.

-

Dovoljena hitrost vožnje: do 100 km/h, izjemoma do 120 km/h.

-

Uporaba: na odprti progi in glavnih prevoznih tirih prometnih mest.

(3)

Polnokompenzirani, preseka 320 mm2:

-

Sestava: nosilna vrv preseka 120 mm2, dva kontaktna vodnika preseka po 100 mm2.

-

Način zatezanja: nosilna vrv avtomatsko, kontaktna vodnika avtomatsko.

-

Natezne napetosti: nosilna vrv 10000 N, kontaktna vodnika po 7500 N.

-

Dovoljena hitrost vožnje: do 140 km/h.

-

Uporaba: na odprti progi in glavnih prevoznih tirih prometnih mest.

(4)

Polnokompenzirani, preseka 320 mm2:

-

Sestava: nosilna vrv preseka 120 mm2, dva kontaktna vodnika preseka po 100 mm2.

-

Način zatezanja: nosilna vrv avtomatsko, kontaktna vodnika avtomatsko.

-

Natezne napetosti: nosilna vrv 14500 N, kontaktna vodnika po 10750 N.

-

Dovoljena hitrost vožnje: do 160 km/h.

-

Uporaba: na odprti progi in glavnih prevoznih tirih prometnih mest.

(5)

Polnokompenzirani, preseka 440 mm2:

-

Sestava: dve nosilni vrvi preseka po 120 mm2, dva kontaktna vodnika preseka 100 mm2.

-

Način zatezanja: nosilne vrvi avtomatsko, kontaktna vodnika avtomatsko.

-

Natezne napetosti: nosilne vrvi po 11250 N, kontaktna vodnika po 10000 N.

-

Dovoljena hitrost vožnje: do 160 km/h.

-

Uporaba: na odprti progi in glavnih prevoznih tirih prometnih mest.

(6)

Polnokompenzirani, preseka 450 mm2:

-

Sestava: nosilna vrv preseka 150 mm2, dva kontaktna vodnika preseka po 150 mm2.

-

Način zatezanja: nosilna vrv avtomatsko, kontaktna vodnika avtomatsko.

-

Natezne napetosti: nosilna vrv 27250 N, kontaktna vodnika po 15000 N.

-

Dovoljena hitrost vožnje: do 160 km/h.

-

Uporaba: na odprti progi in glavnih prevoznih tirih prometnih mest.

(7)

Izjemoma se lahko na težkih progah (veliki vzponi) vozni vodi večjega standardnega preseka uporabijo pri nižjih hitrostih vožnje vlakov. V tem primeru se način zatezanja in natezne napetosti posameznih vodnikov voznega voda določijo glede na konkretne razmere, neodvisno od prej navedenih vrednosti.

(8)

Za dodatno povečevanje preseka voznega voda se lahko uporabi samostojen ojačitveni vod.

(9)

Vozni vod za hitrost vožnje vlakov nad 120 km/h mora biti izveden tako, da imata kontaktna vodnika v sredini razpetine poves, ki znaša 1/1000 dolžine razpetine. Z ustreznimi posegi v naprave za avtomatsko zatezanje kontaktnih vodnikov je treba zagotoviti, da se poves kontaktnih vodnikov ohranja čim bližje tej vrednosti tudi po daljši uporabi, ko se teža kontaktnih vodnikov manjša zaradi obrabe.

(10)

Natezne napetosti v posameznih vodnikih voznega voda lahko glede na izbrani sistem izvedbe zateznih naprav (prestavno razmerje škripčevja) odstopajo od zgoraj navedenih vrednosti največ za 15%.

69. člen

(Napajanje voznega voda z električno energijo)

(1)

ENP so na vozni vod priključene paralelno. Vozni vod se redno napaja z električno energijo dvostransko. Enostransko se napajajo le vozni vodi od zadnje ENP do konca proge oziroma do mejne postaje, na kateri se zamenja sistem napajanja električne vleke.

70. člen

(Razdelitev voznih vodov glede na napajanje z električno energijo)

(1)

Zaradi večje elastičnosti pri opravljanju prometa in omogočanja del pri vzdrževanju in odpravi okvar na VO so vozni vodi razdeljeni na posamezne odseke.

(2)

Vzdolžno se delijo na odseke voznega voda odprte proge med dvema postajama in na odseke postajnih voznih vodov. Meja med posameznimi odseki je ločišče.

(3)

Vozni vodi posamezne postaje se prečno delijo na pododseke voznih vodov posameznih tirov ali skupin tirov. Meja med posameznimi pododseki je ločilec ali zračni razmik.

(4)

Posamezni odseki voznih vodov se medsebojno in na ENP električno povezujejo preko stikal, obhodnih in napajalnih vodov ter preko drugih odsekov voznih vodov.

(5)

Tipske stikalne sheme postaj so prikazane v grafičnih prilogah, ki so sestavni del tega pravilnika:

-

Priloga 1: Stikalna shema postaje na enotirni progi,

-

Priloga 2: Stikalna shema postaje z ENP na enotirni progi,

-

Priloga 3: Stikalna shema postaje z daljinskim krmiljenjem stikal na enotirni progi,

-

Priloga 4: Stikalna shema postaje na dvotirni progi,

-

Priloga 5: Stikalna shema postaje z ENP na dvotirni progi,

-

Priloga 6: Stikalna shema postaje z daljinskim krmiljenjem stikal na dvotirni progi.

71. člen

(Napajalni vod)

(1)

Napajalni vod služi za povečanje preseka voznega voda, hkrati pa tudi v primeru izključitve katerega od odsekov voznih vodov odprte proge med dvema ENP na enotirnih progah omogoča paralelno obratovanje sosednjih ENP.

(2)

Napajalni vod se normalno namesti na iste nosilne konstrukcije kot vozni vodi.

(3)

Glede na tokovne in mehanske obremenitve se za napajalni vod izberejo ustrezni vodniki standardnega preseka (glej 11. člen tega pravilnika). Napajalni vod je treba mehansko preveriti tudi na dodatno obtežbo.

72. člen

(Obhodni vod)

(1)

Obhodni vod omogoča paralelno obratovanje sosednjih ENP v primeru izključitve katerega od odsekov postajnih voznih vodov med dvema ENP na enotirnih in dvotirnih progah.

(2)

Obhodni vod se normalno namesti na iste nosilne konstrukcije kot vozni vodi. Na postajah, na katerih so stikala za povezavo voznih vodov odprte proge z voznimi vodi postaje nameščena v ločiščih, se obhodni vod ne namešča.

(3)

Glede na tokovne in mehanske obremenitve se za obhodni vod izberejo ustrezni vodniki standardnega preseka (glej 11. člen tega pravilnika). Obhodni vod je treba mehansko preveriti tudi na dodatno obtežbo.

73. člen

(Povratni vod)

(1)

V tokokrogu električne vleke se za povratni vod uporabljajo tirnice. V odvisnosti od uporabljenega sistema za kontrolo zasedenosti tira sta za povratni vod uporabljeni ena ali obe tirnici tira. Poleg tirnic (tirnice) spada k povratnemu vodu tudi kabelska povezava med tirnicami (tirnico) in negativno zbiralko v ENP.

(2)

Da bi se v največji možni meri zmanjšal odvod povratnega toka električne vleke iz povratnega voda v zemljo, je potrebno zagotoviti električno neprekinjenost in čim manjšo upornost povratnega voda. Zato je treba tirnice povratnega voda medsebojno vzdolžno in prečno povezati. Pri novi elektrifikaciji prog je potrebno pri izvedbi povratnega voda upoštevati zahteve ustreznega standarda navedenega v 199. členu tega pravilnika (standardi in tehnične specifikacije).

(3)

Za vzdolžno povezavo tirnic povratnega voda se uporabljajo bakrene vrvi in tirne vezice. V primeru uporabe takega sistema za kontrolo zasedenosti tira, ki zahteva dvotirnične izolirane odseke, se pri vzdolžni povezavi povratnega voda uporabijo ustrezne dušilke. Te služijo hkrati tudi kot prečna povezava med dvema tirnicama. Taka povezava mora biti izvedena dovolj pogosto, da potencialna razlika med obema tirnicama v nobenem primeru ne preseže dovoljene napetosti dotika.

Pravilnik o projektiranju, gradnji in vzdrževanju stabilnih naprav električne vleke enosmernega sistema 3 kV

Časovnica