Odločba o razveljavitvi prvega stavka drugega odstavka 115. člena zakona o kmetijskih zemljiščih in odločba o razveljavitvi dela drugega stavka drugega odstavka 115. člena istega zakona

3210. Odločba o razveljavitvi prvega stavka drugega odstavka 115. člena zakona o kmetijskih zemljiščih in odločba o razveljavitvi dela drugega stavka drugega odstavka 115. člena istega zakona

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Alojza in Ivanke Stibilj iz Ajdovščine, na seji dne 13. julija 2000

Prvi stavek drugega odstavka 115. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96) se razveljavi.

V drugem stavku drugega odstavka 115. člena istega zakona se razveljavita besedi "nepravilnosti in".

Pobudnika navajata, da sta udeleženca komasacijskega postopka, v katerem sta bili odločbi prvostopnega organa iz leta 1989 in 1990 z odločbama drugostopnega upravnega organa odpravljeni že leta 1991 in 1994. Novih odločb o dodelitvi zemljišč naj bi prvostopni organ kljub pisnim urgencam ne izdal; v razgovoru pa naj bi jima bilo pojasnjeno, da bo določena denarna odškodnina na podlagi 115. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ).

Pobudnika menita, da drugi odstavek 115. člena ZKZ krši načela pravne države (2. člen ustave) in enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena ustave), ker omogoča, da drugi udeleženci komasacije na njun račun dobijo več zemljišča, kot so ga imeli pred uvedbo komasacijskega postopka.

Državni zbor na pobudo ni odgovoril.

Ustavno sodišče je sprejelo pobudo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

Komasacija je ena izmed agrarnih operacij, ki so namenjene izboljšanju kmetijskih zemljišč in izboljšanju pogojev njihove obdelave (tj. izboljšanju gospodarske rabe). Zemljišča na določenem območju se lahko zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča (prvi odstavek 64. člena ZKZ) približno enake skupne vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5% vrednosti in 15% površine, pri čemer ni všteto zmanjšanje površine zaradi izgradnje poti, jarkov in drugih javnih objektov (65. člen ZKZ). Komasacija se izvaja v upravnem postopku, ki se konča z odločbo o novi razdelitvi zemljišč. Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena zemljišča v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem, svoja dosedanja zemljišča pa morajo prepustiti komasacijskim udeležencem, katerim so z odločbo o novi razdelitvi dodeljena (drugi odstavek 70. člena ZKZ). Tretji odstavek 70. člena ZKZ izrecno določa, da uživa ta začasna posest posestno varstvo po zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 – ZPP). Komasacijski udeleženci postanejo lastniki zemljišč z vpisom pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč v zemljiško knjigo (tretji odstavek 71. člena ZKZ).

Odločba o komasaciji se nanaša na vse udeležence komasacije posameznega komasacijskega območja. V primeru velikega števila udeležencev se lahko posameznemu komasacijskemu udeležencu vroči le tisti del odločbe, ki se nanaša nanj (prvi odstavek 71. člena ZKZ; prej veljavni zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in nasl. ter Uradni list RS, št. 9/90 in nasl. – v nadaljevanju ZKZ-79) je imel enako določbo v prvem odstavku 96. člena). Tudi v teh primerih se lahko na podlagi odločbe, s katero se ugodi pritožbi, spremeni tudi tisti del izreka odločbe, ki se ne nanaša na pritožnika, tj. tisti del, ki se nanaša na drugega udeleženca (drugi odstavek 71. člena ZKZ; prej veljavni ZKZ-79 je imel enako določbo v tretjem odstavku 96. člena). Zato so vse odločbe, izdane v komasacijskem postopku, pravnomočne, ko vsem udeležencem poteče rok za vložitev pravnih sredstev, oziroma, ko je pravnomočno odločeno o zadnji delni odločbi.

Tako kot je sedaj določeno v tretjem odstavku 71. člena ZKZ, je tudi prejšnji ZKZ-79 v četrtem odstavku 96. člena določal, da postanejo komasacijski udeleženci lastniki zemljišč po pravnomočnosti odločbe o novi razdelitvi zemljišč. V primeru komasacije je treba upoštevati, da komasacijski udeleženec izgubi najprej posest, s pravnomočnostjo komasacijske odločbe pa tudi lastninsko pravico na zemljišču, ki ga je vložil v komasacijski sklad. Namesto tega naj bi dobil najprej posest, s pravnomočnostjo komasacijske odločbe pa lastninsko pravico na drugem zemljišču. Pravnomočnost navedene odločbe je torej trenutek ne le pridobitve lastninske pravice na novem zemljišču, temveč hkrati tudi trenutek prenehanja lastninske pravice na zemljišču, ki ga je imel komasacijski udeleženec v lasti pred komasacijo.